Pri osemnajstih v slu\u017ebo. Tako se je za\u010delo. V za\u010detku meseca maja, se mi zdi, da nekje v letu 1995. Kje, kam, kako? Nekega lepega dne sem se odlo\u010dil, da je v bistvu \u010das, da grem v slu\u017ebo. \u0160e isti dan sem brskal po teletekstu in moja mati je opazila oglas, da nekje i\u0161\u010dejo serviserja ra\u010dunalni\u0161ke opreme. Torek je bil. Naslednji dan, v sredo sem se odpravil tja. Na razgovor, nenajavljen, v kavbojkah, jeans jakni in puloverju. \u0160el sem kar pe\u0161, ni bilo dale\u010d od doma.<\/p>\n
V podjetju me vsi malo \u010dudno gledajo, napotijo me k direktorici. Le-ta me \u0161e bolj \u010dudno pogleda, ko povem, da sem oglas videl na teletekstu. “Aja, a pro\u0161njo bi moral poslati”, je bilo moje prvo vpra\u0161anje. No, potem sem razlagal kaj vse sem \u017ee po\u010del, da sem geek in da delam tudi z internetom. Direktorica zastri\u017ee z u\u0161esi. Takrat je uporabljala \u0161e Windows 3.1 in s Terminalom je klicala na Arnes, na Stenarja, ker je \u017eelela prebrati elektronsko po\u0161to. Pojamra, da ima te\u017eave in nikakor ne more do maila, nekaj ne deluje. Aha! Na hitro pogledam. Seveda. Kli\u010de na telefonsko \u0161tevilko, ki je prakti\u010dno vedno zasedena. No, preko vez in poznanstev sem sam pri\u0161el do neke tretje, bolj neznane telefonske \u0161tevilke, katera je prakti\u010dno vedno prosta. Popravim tiste nastavitve v Terminalu in v prvo se stvar pove\u017ee na Stenar. \u0160e nekaj besed sem in tja, v redu, poklicali me bodo za\u010detku drugega tedna.<\/p>\n
V petek, razmi\u0161ljam, \u010de me bodo res poklicali, \u010de bom res izvedel kaj je s to slu\u017ebo. Pograbim telefon, pokli\u010dem, vpra\u0161am, kako je, \u010de so se \u017ee kaj odlo\u010dili. Rahla nervoza, ker no\u010dem izpasti vsiljiv. Kdaj bi lahko za\u010del? A kar tja pridem? Aha, ok, v ponedeljek. Dobro, hvala. Nasvidenje.<\/p>\n
Tako so se za\u010deli moji dnevi slu\u017eenja kruha, ni bilo bog ve kaj ampak bilo pa je. En sam razgovor za slu\u017ebo, en sam oglas in to je bilo vse. Med delom sem kaj hitro ugotovil, da imam precej\u0161njo zalogo znanja, ni je bilo stvari, ki je ne bi mogel ali znal narediti. Zna\u0161el sem se pri stvareh, ki jih \u0161e nikoli nisem videl ali pa sem jih poznal samo be\u017eno. Trajalo je kake pol leta, da sem \u0161el delat \u0161e vozni\u0161ki izpit. \u0160e pred tem sem pa \u017ee samostojno delal pri strankah. Smeh in komedija, kako so me nejeverno gledali, ko sem se jim predstavljal kot serviser in tisti, ki jim bo njihov ra\u010dunalnik spravil v red.<\/p>\n
Bilo je precej pestro in zanimivo, vmes sem menjal podjetje v katerem sem delal in vsega skupaj sem kot serviser in nekdo, ki hodi od stranke do stranke zdr\u017eal pribli\u017eno \u0161tiri leta. Vmes sem spoznal Gaby. Kako sva se spoznala je naravnost sme\u0161no in bizarno.<\/p>\n
\u0160e vedno sem bil v vojski, ko sem poslal tale mail:<\/p>\n
For Sale: Parachute. Only used once, never opened, small stains.<\/a><\/pre>\n<\/pre>\nVpra\u0161anje kdaj bi Gaby spoznal, \u010de tega maila ne bi poslal. Najprej sva se nekaj \u010dasa pogovarjala na IRCu, kasneje, ko sem pri\u0161el iz vojske sva se spoznala tudi v \u017eivo. Predvsem zaradi nje sem se za\u010del bolj aktivno ukvarjati z dru\u0161tvom Lugos. Yada, yada, yada. And they lived happily ever after. Sort of speak.<\/p>\n
Da nadaljujem, po \u0161tirih letih servisiranja in odpravljanja bizarnih problemov v pisarnah, je bil \u010das, da se premaknem naprej, saj sem obstal na neki mrtvi to\u010dki. Delo je bilo enoli\u010dno in rahlo dolgo\u010dasno. Pogledal sem naokrog in se \u017ee prakti\u010dno zmenim, da pridem kot strokovnjak za Linux v neko podjetje, ki bo za\u010delo Linux ponujati \u017ee name\u0161\u010den na novih ra\u010dunalnikih. \u0160e za\u010del nisem delati v tem podjetju so me \u017ee probali poslati v Dom\u017eale nekomu zamenjati nek SCSI kontroler. Poslal sem jih nekam ((\u010de sem bolj natan\u010den, me je doti\u010dni direktor poslal nekam, v eno materno, dobesedno)). Vmes sem kak mesec ali dva porabil za to, da sem postal podizvajalec, podizvajalca, podizvajalca, ki je trgovini BigBang obljubilo spletno trgovino. Kot naro\u010deno sem imel pred tem \u017ee prakti\u010dno napisano spletno trgovino v PHPju. Malo zastarelo in nedelujo\u010do saj je bila napisana v prvi verziji PHPja, trenutno je bila pa aktualna \u017ee druga razli\u010dica, PHP2. Kri\u017ei in te\u017eave so bile s takim delom, brez pogodb, brez nekih dogovorov. Na koncu smo se vsedli ‘moj direktor’, \u0161e en drug direktor, vodja ITja v BigBangu in takratni direktor BigBanga. Se bo stvar zaklju\u010dila? Povedal sem v \u010dem so problemi in jim razlo\u017eil, da lahko komot kon\u010dam zadeve, samo s posredniki pa\u010d ne morem delati. Pljunili smo v roke, se rokovali in stvar sem izpeljal do konca. Kako uspe\u0161na je bila stvar nimam pojma, je bila delujo\u010da, bila. Vseeno se lahko pohvalim, da sem naredil prvo On-Line \u0161tacuno za BigBang. \ud83d\ude42<\/p>\n
Vmes sem \u0161el na dva razgovora za slu\u017ebo. Pro\u0161nji sem tokrat oddal, kar po Emailu. Prvo bolj Unix orientirano podjetje mi je ponudilo nekaj ve\u010d denarja, kot sem sam zahteval, bili so iz Ljubljane. Cool deal je bil. Razgovora za slu\u017ebo sta bila tokrat malo bolj formalna. Vsaj prvi, kadrovska, IT, vodja oddelka. Precej resno je zgledalo. Drugi razgovor, v Kranju, je bil bolj hardcore. Kaj si delal, kako, to, ono, tretje. Eden izmed zaposlenih me je takoj ko sem pri\u0161el tja vpra\u0161al, \u010de znam postaviti Linux router, ker \u010de ga znam, potem je to \u017ee dober znak. Najprej sem mislil, da se heca. Razgovor je na koncu trajal skoraj tri ure. Pri\u0161el sem tja ob treh popoldan, domov sem \u0161el, ko je bila \u017ee trda tema. Poklicali so me ljubljan\u010dani, sprejeli so me. Kongratuliranje in tako naprej. Naslednji dan so me klicali iz Kranja. Sprejeli so me! O kristus, sorry guys. Rade volje, ampak \u017eal. Naslednji dan me spet kli\u010dejo iz Kranja. Dvignili so ponudbo. Opa. To pa ni kar tako. Vseeno jih zavrnem, Kranj je dobrih dvajset minut iz Ljubljane, vo\u017enja potni stro\u0161ki in tako naprej. \u017dal. Proti ve\u010deru spet klic iz Kranja. Dear lord. Ponudba dvignjena za dobrih 30%. Sprejmem, samo jim tega \u0161e ne povem takoj. Pokli\u010dem jih naslednji dan in povem, da sem sprejel njihovo ponudbo. \u0160e pred tem pa odpovem dogovor pri ljubljanskem podjetju. Za\u010del sem svojo kariero kot sistemc<\/em>… Slu\u017eba za katero \u0161e danes trdim, da je bila dream job in da smo bili The Dream Team. \ud83d\ude42<\/p>\n
… to be continued …<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pri osemnajstih v slu\u017ebo. Tako se je za\u010delo. V za\u010detku meseca maja, se mi zdi, da nekje v letu 1995. Kje, kam, kako? Nekega lepega dne sem se odlo\u010dil, da je v bistvu \u010das, da grem v slu\u017ebo. \u0160e isti dan sem brskal po teletekstu in moja mati je opazila oglas, da nekje i\u0161\u010dejo serviserja ra\u010dunalni\u0161ke opreme. Torek je bil. Naslednji dan, v sredo sem se odpravil tja. Na razgovor, nenajavljen, v kavbojkah, jeans jakni in puloverju. \u0160el sem kar…<\/p>\n