Uspavanje dveh otrok, v tem primeru Jakoba ((triletnik)) in Eme ((dvoletnica)), je precej nenavadno, zahtevno in v bistvu kar fizi\u010dno naporno opravilo. Takole pribli\u017eno poteka:<\/p>\n
“Gremo spat! Lup\u010dka mami, re\u010dta lahko no\u010d, gremo spat!”<\/p>\n
Ema sedi v dnevni sobi na mizi, naga, in sestavlja puzzle s 15 kosi: “Pridem kmalu ati.”<\/p>\n
Jaz, jasno protestiram: “Zdaj takoj.”<\/p>\n
“\u010ce sestavljam!”<\/p>\n
“Ema, takoj! Glej Jakob je bolj priden”, Jakob mi v tem trenutku visi v naro\u010dju in se crklja. “Midva greva, lahko no\u010d.”<\/p>\n
“Neeeee! Atiiii!!! Neeeesiii meeeee!”<\/p>\n
“Ok, pridi \u0161e ti”, poba\u0161em \u0161e Emo in grem z njima gor v sobo.<\/p>\n
Ko pridemo gor po stopnicah, Jakob odhiti naprej in se skrije pod odejo, z Emo ga greva iskat. Ne da se mi blazno dolgoveziti, zato ga takoj najdeva. Sledi obla\u010denje Eme v plenico in zgornji del pi\u017eame. To je najve\u010d za kar se spogajam. Ona bi najraje ostala kar nudistka. Potem sledijo pogajanja katero pravljico bomo brali. Navijam za Gasilca Mihca in Pilota Metoda ((dve precej kratki knjigi s \u0161tirimi stranmi in eno kitico pesmice na vsaki strani)), pogajanja se ustavijo pri \u010carovniku Aldinu. Preberem. Sledi pretep za knjigo. Zmagata oba, vsak dobi polovico knjige, ki je \u017ee dalj \u010dasa v dveh delih. Potem sledi prepir, kdo bo imel tisti del knjige, kjer Aldin spi. Ponujena podkupnina Jakoba premami v to, da se zadovolji s Tremi Pra\u0161i\u010dki, Emi pa prepusti OBE polovici Aldina. Ema ponori in ho\u010de pra\u0161i\u010dke.<\/p>\n
Jakob: “Ati, kak je te\u010dna.”<\/p>\n
Posku\u0161am se ne smejat in mu pritrdim. Dol\u017ean sem mu \u0161e en pogovor glede kaznovanja in re\u010dem, “Jakob, ti ve\u0161, da te imam jaz rad ampak, da te v\u010dasih pa\u010d treba skregat, \u010de nisi priden.”<\/p>\n
“Vem ati, saj nisem jezen.”<\/p>\n
Za\u017earim od star\u0161evske ljubezni in se hkrati poizku\u0161am ne smejati Emi, ki medtem bere Tri Pra\u0161i\u010dke. Poslovim se od njiju in za\u017eelim lahko no\u010d. Preden zginem iz sobe, zvem, da sta \u017eejna. Na\u010deloma se v sobi ne pije ampak naredim izjemo po dolgem \u010dasu, ker zve\u010der res nista kaj dosti pila. Presko\u010dim otro\u0161ko ograjo na stopnicah, se napol razbijem in odhitim po Oazo v kuhinjo. Napojim ju in zapustim sobo.<\/p>\n
Step one completed.<\/p>\n
Vsedem se pred ra\u010dunalnik in potihem \u0161tejem. Jakoba sem zdresiral<\/em>, da se z Emo ne sme prepirat in v primeru, \u010de je kaj narobe, pride povedat meni. Sedaj namesto dretja pride k meni trikrat to\u017earit, da Ema na glas bere, da mu je vzela knjigo, da ga \u0161\u010dipa, da ga tepe. Prvi pride ven Jakob. Spomnil se je, da ga lulat. Medtem, ko Jakob lula, si Ema poje pesmico:<\/p>\n Na morju plava ladja, na ladji kapitan.\/Kapitan zaspi in ladja se potopi.<\/em><\/p>\n Preden zapustim sobo si Ema omisli, da bi imela ene nogavice. Fino, je vsaj ne bo zeblo v noge. Po nekaj minutnem brskanju po predalu med mno\u017eico nogavic si ene izbere in jih ho\u010de imeti na rokah. Ja, na rokah. Ok, je ne bo zeblo v roke. Fino. Zapustim sobo.<\/p>\n Step two completed.<\/p>\n Jakob \u017ee spet pride iz sobe. Ema je tokrat vrgla pov\u0161ter na tla. Ok, hvala Jakob. Sem mu razlo\u017eil, da ne rabi imeti pov\u0161tra, \u010de ga no\u010de. V sobi je Ema na postelji, brez zgornjega dela pi\u017eame, brez plenice in z nogavicami na rokah. No vsaj v roke je ne zebe.<\/p>\n “Ema oble\u010dt se treba…”<\/p>\n “Ne, ne, ne ne, ati, ne…”, pri tem se prav lepo smeji in hahlja.<\/p>\n “Ema, plenico gor in se oble\u010dt!”<\/p>\n “Ati, ne bi se obleku.”<\/p>\n “Mora\u0161 se.”<\/p>\n “Ne bi se, me ni\u010d ne zebe. Bom bil priden…”<\/p>\n “Ema, oble\u010di se!”<\/p>\n “Atii…”<\/p>\n “Ema!”<\/p>\n “Atii…”<\/p>\n “EMA!”<\/p>\n Jakob: “Ati, saj nisi na mene hud?”<\/p>\n “Ne nisem, Ema je poredna.”<\/p>\n Ema: “Ati, bom priden!”<\/p>\n “Oble\u010di se.”<\/p>\n Po nekaj pregovarjanja se kon\u010dno oble\u010de. Pri tem vztraja, da ji levo hla\u010dnico dam na desno nogo in obratno in se blazno re\u017ei in zabava, ko lovim njene noge. Uspeh. Oble\u010dena Ema, Jakob \u017ee napol spi in spet zapustim sobo.<\/p>\n Step three completed<\/p>\n Nekaj \u010dasa tipkam in poslu\u0161am kako Ema bere Nodija in Tri Pra\u0161i\u010dke.<\/p>\n “Neko\u010d je bil en Nodi. Pa je mel avto in potem je bil konec. \u0160krata sta pri\u0161la in sta se zaletela. Buuuuum! Hahahahah. Adijo Nodi. Tu je pa Uha\u010d.”<\/p>\n “So bli pra\u0161i\u010dki in volk in se je volk spekel na ognju! Jaaaaaa. Konec. Lahko no\u010d volk.”<\/p>\n Potem zasli\u0161im ropotanje in kmalu se odprejo vrata. Ema pride naga iz sobe.<\/p>\n “Ati mene kakat.”<\/p>\n “Res?”<\/p>\n “Ja, bom priden.”<\/p>\n In \u017ee te\u010de v kopalnico, pri\u017ege lu\u010d, odpre \u0161koljko in se vsede na sekret.<\/p>\n “Ati, pridi. Na tepih se vsedi.”<\/p>\n Protestno se vsedem na rob kopalne kadi.<\/p>\n “Atiiii padel bo\u0161 not!”<\/p>\n “Ne bom Ema.”<\/p>\n “Aja. Ati, glej kaj je tam?” “Atiiiii” “Atiii, kaj je tam?”<\/p>\n “Ema, hitr kakaj!”<\/p>\n “Saj kakam. \u017de gre beki, veeliiikega bom naredil.”<\/p>\n “Pridna, ti kar hitro kakaj.”<\/p>\n “\u0160e enega bom naredil.”<\/p>\n “No daj hitro… Pozno je \u017ee, zunaj je tema.”<\/p>\n “Ati, je luna tudi zunaj? A sveti?”<\/p>\n “Ne, je obla\u010dno.”<\/p>\n “Hahaha oblaki so, lune pa ni. Ni male lunice.”<\/p>\n “Hitro se pokakaj Ema.”<\/p>\n Po kakem pet minutnem pogovoru se Ema odlo\u010di, da je \u017ee zaklju\u010dila seanso in se odpravi nazaj v sobo, kjer se pusti oble\u010dti. Sledi obvezno petje uspavanke.<\/p>\n Aja, tutaja, Ema \u017ee aja, span\u010dkati no\u010de, celo no\u010d se jo\u010de….<\/em><\/p>\n Ponavadi vse skupaj ponovim \u0161e za Mojco, Janjo, Nado, Majo, Ksenijo ((vzgojiteljice v vrtcu)), Svena, Svita, Eneja, Lucijo ((so-pred\u0161olci)), Jakoba, atija, mamo, … Potem za\u010dnem protestirat in jo dam nazaj v posteljo. Takrat pride na vrsto \u0161e ena knjiga in ob njej Ema ponavadi zaspi. Ni pa nujno… \ud83d\ude09<\/p>\n Takole, v skraj\u0161ani obliki… \ud83d\ude42 Izhodov iz sobe sem na\u0161tel tudi po deset. V\u010dasih jih toleriram, v\u010dasih protestiram, potem protestirata tamaledva z dretjem ampak takrat se ne dam. \ud83d\ude42<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Uspavanje dveh otrok, v tem primeru Jakoba ((triletnik)) in Eme ((dvoletnica)), je precej nenavadno, zahtevno in v bistvu kar fizi\u010dno naporno opravilo. Takole pribli\u017eno poteka: “Gremo spat! Lup\u010dka mami, re\u010dta lahko no\u010d, gremo spat!” Ema sedi v dnevni sobi na mizi, naga, in sestavlja puzzle s 15 kosi: “Pridem kmalu ati.” Jaz, jasno protestiram: “Zdaj takoj.” “\u010ce sestavljam!” “Ema, takoj! Glej Jakob je bolj priden”, Jakob mi v tem trenutku visi v naro\u010dju in se crklja. “Midva greva, lahko no\u010d.”…<\/p>\n