\u010clovek se takole ni\u010d hudega slute\u010d odlo\u010di, da si bo izdelal mizo, 360cm dolgo in 80cm \u0161iroko. Odlo\u010di se, da bo mizo izdelal iz dveh kosov, enega dolgega 240cm in drugega 120cm. Prej\u0161nji dan v Ikeii nakupi ustrezno \u0161tevilo kovinskih nog, ki bodo to mizo ((pravzaprav gre za dve mizi)) dr\u017eale po koncu in jo prisilile, da uspe\u0161no kljubije gravitaciji in levitira kak\u0161nih 70cm nad tlemi.<\/p>\n
Na\u010drt se je za\u010del sesuvati v prah ob dejstvi, da 240cm dolge deske verjetno ne bi spravil v avto. Pa dobro, manj\u0161i kompromis, 180cm + 180cm bo \u0161lo. Morda celo bolje, da sta mizi enako dolgi. Nara\u0161\u010daj deportiram k ta\u0161\u010di in se odpravim v Bauhaus. Tam imajo te, lesene, zadeve. Iz Bistrice v Maribor. Pod pod kolesa.<\/p>\n
Pribli\u017eno dva semaforja pred Bauhausom pogre\u0161im denarnico. Nekaj, kar je precej te\u017eko izvedljivo, ker denarnico prakti\u010dno vedno nosim s seboj, jo res zelo te\u017eko pozabim.\u00a0 Denarnice nekako ni bilo. Razgled v avtomobilu je ni na\u0161el v nobeni \u0161pranji. Kli\u010dem ta\u0161\u010do, \u010de je kje tam ((denarnica, ne ta\u0161\u010da)). Ni. Ok, pozabil doma. Obrnem se in nazaj v Bistrico. Denarnice doma nikjer ne najdem, ne okrog bajte, ne v bajti. Ne v avtu.<\/p>\n
\u0160e en temeljit pregled avta in denarnico najdem v eni \u0161pranji. Fino! Bloody Excellent! Ve\u0161 \u010das sem jo s sabo vozil. Spet nazaj v Maribor. Pridem v Bauhaus. I\u0161\u010dem mize. I\u0161\u010dem deske pravih velikosti. I\u0161\u010dem karkoli, kar bi vsaj be\u017eno spominjalo na mizo. Prodajalec, mi prijazno poka\u017ee eno smrekovo “Tischplatte<\/em>” velikosti 180×80 odli\u010dno, ravno to kar sem potreboval. No imajo samo eno. Kaj naj z eno, \u010de potrebujem dve enaki. Popolnoma enaki! Odpravim se v sosednji Obi. Tam mi prodajalka \u0161e bolj prijazno pove, da tako \u0161irokih desk nimajo. Najve\u010d kar lahko dobim je 40cm \u0161irine. Potem pa lahko komot dve skupaj sestavim. Hotel sem jo vpra\u0161ati, \u010de ima doma kako miz, ki ima \u0161pranjo v sredini a sem si premislil. Poklapano sem od\u0161el iz trgovine. Nisem si ogledoval niti orodja, kaj \u0161ele barv, da bo moja miza take lepe gun-metal<\/em>, mat \u010drne barve, niti \u010dopi\u010dev, valj\u010dkov in smirkovega papirja. Od\u0161el sem se tola\u017eit s hrano, na\u017erl sem se v McDonalds.<\/p>\n Za piko na i sem ugotovil tudi to, da je Big Mac \u0161e vedno enako zani\u010d kot je bil.<\/p>\n Ah ja…<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u010clovek se takole ni\u010d hudega slute\u010d odlo\u010di, da si bo izdelal mizo, 360cm dolgo in 80cm \u0161iroko. Odlo\u010di se, da bo mizo izdelal iz dveh kosov, enega dolgega 240cm in drugega 120cm. Prej\u0161nji dan v Ikeii nakupi ustrezno \u0161tevilo kovinskih nog, ki bodo to mizo ((pravzaprav gre za dve mizi)) dr\u017eale po koncu in jo prisilile, da uspe\u0161no kljubije gravitaciji in levitira kak\u0161nih 70cm nad tlemi. Na\u010drt se je za\u010del sesuvati v prah ob dejstvi, da 240cm dolge deske verjetno…<\/p>\n