Sme\u0161no je, ko \u010dlovek tava po de\u017eju. Oble\u010den v \u010drno, v \u010drni no\u010di in s \u010drnim psom. \u017de skorajda morbidno. Voda, ki zaide v \u010develj te sprva predrami in ob\u010dutek je neprijeten. Skr\u010di\u0161 prste in se ji umakne\u0161. Stopa\u0161 previdno, dviguje\u0161 stopala visoko v zrak in se trudi\u0161, da bi \u010devlji \u010dim manj brodili po mokri travi, po lu\u017eah. Vlaga ima pa to lastnost, da ne ostane samo na enem mestu ampak se kar \u0161iri in slej ko prej se raz\u0161iri tudi do tvojih skr\u010denih prstov. Obraz spa\u010di\u0161 v neko \u010dudno grimaso v trenutku, ko ugotovi\u0161, da kr\u010denje prstov ne bo ve\u010d pomagalo. Vseeno vztraja\u0161 \u0161e nekaj trenutkov. Potem prste iztegne\u0161 in malo zadr\u017ei\u0161 dih, razmi\u0161lja\u0161 kako bi se umaknil pred to mrzlo vodo, ki po\u010dasi a vztrajno prodira v notranjost \u010devlja.<\/p>\n
Prsti se po\u010dasi \u017ee namakajo v vodi, \u0161e vedno je ob\u010dutek neprijeten, hladen in kar \u010duti\u0161 kako se spreminja tekstura ko\u017ee na prstih medtem, ko taca\u0161 v vedno bolj mokrih in premo\u010denih \u010devljih. Pomisli\u0161 na to, kako je bilo, ko si se \u0161e kot otrok kopal v kopalni kadi. Ko\u017ea na prstih je bila \u010disto zgrban\u010dena, mehka in rahlo rde\u010dkasta, ko te je mama potegnila iz vro\u010de vode. Tista voda je bila precej bolj prijetna kot tale v \u010devlju. Topla, vro\u010da, polno pene v kopalni kadi in en kup igra\u010d. Tale voda tukajle, ki pade naravnost izpod oblakov je pa hladna, brez puhastih pen, o kak\u0161nih igra\u010dah pa si pri svojih letih ne upa\u0161 niti razmi\u0161ljati ve\u010d.<\/p>\n
Spet se zave\u0161 okolice okrog sebe in de\u017eja. Mokro je \u017ee celo stopalo, voda je \u017ee za\u010dela plezati navzgor po nogavicah. Malo pomiga\u0161 s prsti in zave\u0161 se, da \u017ee kar nekaj \u010dasa takole taca\u0161 po de\u017eju. Spet pomiga\u0161 s prsti. \u010cudno, voda ni ve\u010d mrzla. Ko\u017ea na prstih se je \u017ee navadila nanjo. Ob stopicanju na mestu ugotovi\u0161, da je ob\u010dutek vode, ki se pretaka po \u010devlju in brizga med prsti sem ter tja pravzaprav zabaven. Prijeten na nek \u010dudno moker na\u010din. Tacanje po de\u017eju postane bolj posko\u010dno, veselo in skorajda radostno. Ni ti ve\u010d mar za de\u017e, ki pada izpod oblakov, za mokro travo, za vodo v \u010devlju. Pred seboj opazi\u0161 lu\u017eo, zasmeje\u0161 se, vzame\u0161 tri korake zaleta in sko\u010di\u0161 not z eno nogo. \u010cevlji so premo\u010deni, hla\u010dnice tudi, ti pa \u0161e kar naprej ska\u010de\u0161 iz lu\u017ee v lu\u017eo, dokler v temi ne priskaklja\u0161 do doma.<\/p>\n
V \u017eivljenju se precejkrat zgodi, da v na\u0161e \u010devlje zaide voda, takrat je bolje, da prste \u010dim prej iztegne\u0161 in pusti\u0161, da se privadijo na vodo. Na koncu, ko pride\u0161 domov, se bodo tako \u010devlji kot nogavice in prsti posu\u0161ili. Voda pa bo izhlapela sama od sebe, mar ne?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sme\u0161no je, ko \u010dlovek tava po de\u017eju. Oble\u010den v \u010drno, v \u010drni no\u010di in s \u010drnim psom. \u017de skorajda morbidno. Voda, ki zaide v \u010develj te sprva predrami in ob\u010dutek je neprijeten. Skr\u010di\u0161 prste in se ji umakne\u0161. Stopa\u0161 previdno, dviguje\u0161 stopala visoko v zrak in se trudi\u0161, da bi \u010devlji \u010dim manj brodili po mokri travi, po lu\u017eah. Vlaga ima pa to lastnost, da ne ostane samo na enem mestu ampak se kar \u0161iri in slej ko prej se…<\/p>\n