Nazadnje, ko sem se vozil z mestnim avtobusom je bilo treba \u0161oferju pod nos pomoliti mese\u010dno vozovnico ali pa v nabiralniku (ali kakorkoli se mu je \u017ee reklo) pustiti en \u017eeton oziroma nekaj deset tolarjev. Nevem ve\u010d koliko. Skratka, izku\u0161nja je bila precej osebna. \u0160oferja si be\u017eno o\u0161vrknil s pogledom medtem, ko je besno tolkel po tisti ro\u010dici s katero je iz vrhnje odprtine nabiralnika za denar stresel trenutno nabrani denar in \u017eetone v spodnji predel nabiralnika. Danes je izku\u0161nja precej druga\u010dna.<\/p>\n
Kartica Urbana nadomesti denar, \u017eetone in mese\u010dne nalepke. Uveljavljen sistem, ki deluje marsikje v tujini \u017ee dalj \u010dasa. Kartico dobi\u0161 kar na avtomatu in nanjo nalo\u017ei\u0161 denar. Super! Vstopi\u0161 na avtobus in prisloni\u0161 kartico, ki je v denarnici, k \u010ditalcu. Ne zgodi se ni\u010d. Ker si na Dolgem mostu in ker ni gu\u017eve ne zagnja\u0161 panike, odpre\u0161 denarnico in prisloni\u0161 samo tisto polovico denarnice na \u010ditalec. Ni\u010d. \u0160ofer gleda na uro, ti pa vla\u010di\u0161 kartico ven iz najo\u017ejega predala v denarnici. PLINK! Kartica tokrat deluje. In \u010dez pol ure si v slu\u017ebi.<\/p>\n
Ena ura od doma do Ljubljane. Od parkiri\u0161\u010da do pisarne pa vsega skupaj skoraj 40 minut. Bizarno. \u00a0Na poti domov ugotovi\u0161, da so se spremenile tudi druge stvari. Obvestilne table, ki izpisujejo prihod avtobusov na postajo so totalno ubile socializacijo naklju\u010dnih neznancev na postaji. Ljudje ne spra\u0161ujejo ve\u010d drug drugega, \u010de \u017ee dolgo \u010dakajo ali pa \u010de je dvojka \u017ee peljala mimo. Samo na tablo pogledajo in to je to. Tudi prakse pogledovanja ali se avtobus kje v daljavi \u017ee pribli\u017euje, ni ve\u010d. Nih\u010de ve\u010d ne stoji prakti\u010dno sredi ceste in z dlanjo pred \u010delom ne gleda v daljavo, oznanjajo\u010d kateri avtobus se pelje:<\/p>\n
“Men se zdi, da pride \u0161estka”, del \u010dakajo\u010dih \u017ee i\u0161\u010de mese\u010dne vozovnice.<\/p>\n
“Ah, devetka je”, taisti del \u010dakajo\u010dih zavzdihne in pospravi mese\u010dne, pripravi se drugi del \u010dakajo\u010dih.<\/p>\n
“Levo zavija, ta gre v gara\u017eo”, spet kolektivni zavzdih, ogledovalec pa po\u010dasi obupa in stopi nazaj na postajali\u0161\u010de.<\/p>\n
Pri moji drugi vo\u017enji z avtobusom kartica Urbana ni delovala. Po nekaj obupanih poizkusih sem se naredil francoza in stopil naprej. Potem sem pa celo pot \u0161vical in upal, da me ne bo nih\u010de pri\u0161el vr\u017et dol iz avtobusa, ker se \u0161vercam. Na sre\u010do sem kasneje ugotovil, da \u010ditalec ni zapiskal, denar mi je pa vseeno pobral s kartice.<\/p>\n
Vo\u017enja z avtobusom sicer ni idealna re\u0161itev in mestni prevoz po Ljubljani je dale\u010d od urejenega. \u010ce bi bila storitev za nekaj odtenkov bolj\u0161a, bi jo uporabljajo ve\u010d potnikov in \u010de bi storitev uporabljalo ve\u010d potnikov, bi bila bolj\u0161a. Sranje, en bo moral popustiti. \ud83d\ude42<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nazadnje, ko sem se vozil z mestnim avtobusom je bilo treba \u0161oferju pod nos pomoliti mese\u010dno vozovnico ali pa v nabiralniku (ali kakorkoli se mu je \u017ee reklo) pustiti en \u017eeton oziroma nekaj deset tolarjev. Nevem ve\u010d koliko. Skratka, izku\u0161nja je bila precej osebna. \u0160oferja si be\u017eno o\u0161vrknil s pogledom medtem, ko je besno tolkel po tisti ro\u010dici s katero je iz vrhnje odprtine nabiralnika za denar stresel trenutno nabrani denar in \u017eetone v spodnji predel nabiralnika. Danes je izku\u0161nja…<\/p>\n