{"id":280,"date":"2005-09-30T20:40:04","date_gmt":"2005-09-30T19:40:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.lubica.net\/bigwhale\/blog\/?p=280"},"modified":"2005-10-20T10:54:31","modified_gmt":"2005-10-20T09:54:31","slug":"ujemi-postarja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/ujemi-postarja\/","title":{"rendered":"Ujemi po\u0161tarja"},"content":{"rendered":"

Zveni kot naslov nekega norega (novega) kviza. Igre na sre\u010do ali kaj podobnega. Oddaja v kateri se vozi\u0161 po mestu in lovi\u0161 po\u0161tarja. No, ni kviz, ampak je reality show<\/em>. Glavni akterji s(m)o bili Gaby, Ema, \u0160koda Fabia in BigWhale.<\/p>\n

Tole so pravila:<\/p>\n

Ob 11:30 mora\u0161 na Center za Socialno Delo prinesti nek papir, da ti odobrijo o\u010detovski dopust. Papir mora\u0161 tja prinesti danes, brez zamud. O\u010detovski dopust koristi\u0161 od 21. 9. in do 5. 10. teko\u010dega leta. Papir, ki ga mora\u0161 prinesti tja, bo sproduciral tvoj delodajalec, ki ti ga bo poslal na tvoj dom. Preden prinese\u0161 papir na CSD mora\u0161 poklicati referentko in jo obvestiti, da pride\u0161.<\/p>\n

Takole, na grobo. Igrali smo danes. V moji preljubi firmi, so jasno pozabili, da mi morajo papir poslati in so ga poslali \u0161ele v\u010deraj. Ok, no frke, stvar pride danes k meni, plenty of time… Mnja. Ujemi po\u0161tarja se za\u010dne. Ura je bila devet zjutraj, ko sem ugotovil, da po\u0161tarja \u0161e ni nikjer. Ob desetih smo se spri\u010do okoli\u0161\u010din vsi skupaj (razen Onyx in Jakoba) zna\u0161li v avtu. \u017dunko (zate\u017eeni zgornji sosed) je dejal, da po\u0161tar pride okrog 11:30 in da ga tudi on \u010daka.<\/p>\n

Fuck. Ujemi po\u0161tarja! Letim na po\u0161to, vpra\u0161am kdo nosi, kje nosi in kdaj pride v na\u0161o ulico. Jasno, ne vedo kje je, ne vedo kdaj pride k nam njegovega telefona pa ne dajejo zaradi kaj jaz vem katerega razloga. Ok, HINT #1: Mo\u017eakar na po\u0161ti mi pove nekaj ulic, ki jih ta po\u0161tar pokriva (po tem kar je povedal, je izpadlo tako, kot da ma celo Tezno samo enega po\u0161tarja….).<\/p>\n

Lov se pri\u010dne, v avto, na Dogo\u0161ko ulico. Precej dolga ulica, zakruzamo<\/em> gor in dol, po\u0161tarja nikjer. Potem pa v daljavi, na enem parkiri\u0161\u010du rumen motor (informacija s po\u0161te je bila, da ima na\u0161 po\u0161tar kolo, rumeno, po\u0161tarsko), po\u0161tarski. Plotting the intercept course, po\u0161tarja ustavim in ga pobaram, kje on nosi. Na Kidri\u010devi sigurno ne. Po\u0161ta je dala butast nasvet. Ok, kam zdaj. General direction je bil podan, spet v avto. Na na\u0161 konec.<\/p>\n

Lej ga!!! Po\u0161tar! Napa\u010den, ne nosi po Kidri\u010devi ulici, je predale\u010d (v bistvu samo dva lu\u010daja kamna stran), ampak je dal uporaben hint. HINT #2: Danes so penzije. O jezus. Spet se vozimo gor in dol po Teznu, nikjer nobenega po\u0161tarja. Kam ste se skrili rumenokolesniki blesavi, ko vas \u010dlovek rabi. Spet kri\u017eariva nekaj \u010dasa, ura je bila okrog 11:05, \u0161e 25 minut do izteka \u010dasa. Stvar se je za\u010dela precej dramati\u010dno zapletati. Ok, kaj sedaj? Ideja je, da greva \u0161e bloke \u010disto blizu na\u0161ih pogledat, sosednji blok, ki ga gledam skozi spalnico. Ujemi po\u0161tarja! Na kolesu! Kriki zmagoslavja in vkliki! Woohoo! Evo ga!<\/p>\n

Evo ga! Po\u0161tarja! Tak\u0161nega, ki ne nosi po na\u0161i ulici. Eh, kurac. Cela armija po\u0161tarjev na tem Teznu. \u010ce bo treba kdaj Kolpo branit, trena nujno vpoklicat vse po\u0161tarje! \u010ce streljat ne znajo, lahko vsaj \u017eivi zid naredijo, ali kaj podobnega… \ud83d\ude1b Ta ni dal nobenega uporabnega hinta. Ni\u010d.<\/p>\n

Ura je bila okrog 11:08, obrnem avto, pogledam Gaby, ni\u010d, bom poklical teto na CSD in priznal poraz. No, pa dajva se \u0161e zadnji\u010d zapeljat po Kidri\u010devi ulici, zgolj iz obupa. Nekje na sredini ulice, desno, prvi vhod v blok, zraven pa na steno naslonjeno kolo. RUMENA! Skviiii, bremza, rikverc, blokirat dovoz z avtom, odpreti vrata, vklju\u010diti vseh \u0161est \u017eigavcev (ja, ve\u010dina avtov jih ima vsaj \u0161est). Kar v blok in gor po stopnicah, po\u0161tarju nasproti.<\/p>\n

Zaletim se vanj na stopni\u0161\u010du. WooHoo! Na hitro razlo\u017eim situacijo, vpra\u0161am, \u010de ima kaj zame. On pa brska po torbi. Brska in brska. Pa \u0161e malo brska. Pa pravi, da ni\u010d. WTF!?!?!? KAKO NE?! Moral bi imeti. \u0160e malo brska in koplje tam po tisti mno\u017eici pisem, dopisnic, \u010destitk, osmrtnic, odpustnic in penzij. Potem pa zmagoslavno izvle\u010de ven kuverto.<\/p>\n

Ne hecam se, zasijala je. Stopni\u0161\u010de je bilo temno, stal je kake tri stopnice nad menoj, za njim je bilo okno. Dobil sem v roke kuverto!<\/p>\n

V avto, zapiranje vrat in takoj na CSD. Aja, izpustil sem pomemben detajl, Center za Socialno Delo je bil v Slovenski Bistrici. Ura je bila 11:11.<\/p>\n

Vo\u017enja po avtocesti je hitro minila, je morala, sem hitro vozil. Na sre\u010do je bila cesta precej prazna. Bistrica Jug, smo \u017ee na izvozu. Ve\u010dino poti sem imel telefon na auto redial, ker je klical referentko na CSD, telefon je imela zaseden. Ko mi je v u\u0161esu tutnilo, da telefon na drugi strani zvoni (Logitech BlueTooth slu\u0161alka) sem se razveselil.<\/p>\n

Referentki razlo\u017eim, da bom takoj tam, da je ura 11:25 in da bom \u010dez nekaj minut tam. Dejansko je pet minut dovolj, da pripeljem tja, se zlo\u017eim iz avta in nesem papir referentki.<\/p>\n

“Ni problema gospod, saj se ne mudi tako zelo. Uradne ure imamo do 12:30.”<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zveni kot naslov nekega norega (novega) kviza. Igre na sre\u010do ali kaj podobnega. Oddaja v kateri se vozi\u0161 po mestu in lovi\u0161 po\u0161tarja. No, ni kviz, ampak je reality show. Glavni akterji s(m)o bili Gaby, Ema, \u0160koda Fabia in BigWhale. Tole so pravila: Ob 11:30 mora\u0161 na Center za Socialno Delo prinesti nek papir, da ti odobrijo o\u010detovski dopust. Papir mora\u0161 tja prinesti danes, brez zamud. O\u010detovski dopust koristi\u0161 od 21. 9. in do 5. 10. teko\u010dega leta. Papir, ki…<\/p>\n

Read More Read More<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-280","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-osebno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/280","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=280"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/280\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=280"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=280"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lubica.net\/bigwhale\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=280"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}