Te\u017eke besede sem izrekel tamle v naslovu. Ampak jih bom utemeljil.<\/p>\n
Za\u010delo se je daljnega leta 2002, ko je na\u0161a vlada dala izdelati oceno stro\u0161kov<\/a> prehoda na drugo programsko opremo in narediti \u0161tudijo o tem ali se izpla\u010da podpisati Microstft Enterprise Agreement (kratek povzetek \u0161tudije<\/a>).<\/p>\n Nadaljevalo pa se je letos s \u010dlankom<\/a> v internetni izdaji dnevnika Ve\u010der<\/a> in objavo novice<\/a> na Slo-Tech<\/a> portalu.<\/p>\n Bom stvari na kratko povzel, za\u010del pa pri tisti \u0161tudiji iz leta 2002. In\u0161titut za Projektni Management in Informacijsko Tehnologijo<\/a> je delal \u0161tudijo o kateri ne bom izgubljal preve\u010d besed, kdor si \u017eeli, jo lahko prebere. Pri samih \u0161tevilkah se bom omejil na milijarde tolarjev. Gre pa za prehod iz ‘sedanjega’ stanja, na novo stanje.<\/p>\n Prehod na Microsoft Office bi po neki grobi oceni stal na\u0161o vlado 6.5mrd SIT. Prehod na OpenOffice.org pa naj bi na\u0161o vlado stal 7.2mrd SIT. Tukaj je potrebno povedati, da je OpenOffice.org na voljo brezpla\u010dno! Zanj ni potrebno pla\u010dati nobene licence. Torej, kljub temu, povsem upravi\u010den nakup Microsoft programske opreme. Pa je res tako? Pustimo, da je bila \u0161tudija narejena na hitro in so kar precej \u0161tevilk ljudje potegnili kar iz glave in pri prehodu na OpenOffice.org bistroumno ugotovili, da so notranji stro\u0161ki prehoda, \u010de so optimisti\u010dni, vsaj za 100% ve\u010dji kot pri prehodu na novej\u0161o razli\u010dico Microsoftove programske opreme. Ni\u010d ne re\u010dem, stro\u0161ki dejansko so ve\u010dji ampak 100%?<\/p>\n Se pravi, leta 2003, je na\u0161a vlada porabila 6.5mrd SIT za nakup in uvajanje licen\u010dne programske opreme (spet mo\u010dan povdarek na to, da gre tukaj SAMO za pisarni\u0161ke programe, torej Office) od tega je \u0161lo za programsko opremo okrog 4mrd SIT vse ostalo so pa drugi stro\u0161ki. Tukaj imamo nove \u0161tevilke. Prehod na MS Office bi tokrat stal 7.0mrd SIT, prehod na OpenOffice.org pa bi nas ko\u0161tal 7.5mrd SIT. Kon\u010dna ra\u010dunica? Tako je. Tudi sedaj se Enterprise Agreement izpla\u010da. Malo je vse skupaj dra\u017eje kot tri leta nazaj ampak je razumljivo, zamenjati je bilo treba nekaj ra\u010dunalnikov in tako naprej…<\/p>\n Medtem je vlada \u017ee podpisala Enterprise Agreement in za\u010dela pla\u010devati licence za programsko opremo. Saj se jim je izpla\u010dalo, mar ne?<\/p>\n V bistvu ne. Dale\u010d od tega. \u010ce bi vlada pred tremi leti izvedla prehod na OpenOffice.org, bi se sedaj izognila ve\u010dini tega 7.5mrd SIT stro\u0161ka. Bi se res? Vsekakor, tri leta nazaj bi bil prehod bole\u010d in bi _morda_ stal ve\u010d kot prehod na MS Office. Vendar bi se teh 7.2mrd SIT raztegnilo na dobo ve\u010dih let, ne samo na treh, za koliko je narejena \u0161tudija.<\/p>\n Vsega skupaj bo na\u0161a dr\u017eava v \u0161estih letih porabila 14mrd SIT za nakup in uvajanje programske opreme v dr\u017eavni upravi. \u010ce se malo poigramo s \u0161tevilkami in za primer vzamemo enega precej dobro pla\u010danega ra\u010dunalni\u0161kega in\u017einirja, ki zaslu\u017ei pribli\u017eno 700.000 SIT mese\u010dne bruto pla\u010de, dobimo presunljive \u0161tevilke.<\/p>\n Dvesto tak\u0161nih delavcev, bi, s precej\u0161njo rezervo, lahko iz vre\u010de, te\u017eke 13mrd SIT pla\u010deval kakih sedem let. \u010ce poleg tega upo\u0161tevamo \u0161e vse ostale stro\u0161ke s prostorom, s prehrano in vsem kar spada zraven, ma ni vrag, da ne bi teh 200 delavcev \u017eivelo precej gosposko vsaj pet let.<\/p>\n Za razmislek, 200 ljudi, bi pet let pla\u010devalo dohodnino in prispevke iz svojih pla\u010d, denar, ki se vrne v dr\u017eavno blagajno \u0161e preden ga delavec sploh vidi, kaj \u0161ele za\u010duti ali povoha. Teh 200 ljudi bi potem ve\u010dino tega denarja porabili v na\u0161i dr\u017eavi, torej bi se 20% tega denarja, tokrat s pomo\u010djo davka na dodano vrednost, steklo nazaj v na\u0161o dr\u017eavno blagajno. Torej skoraj 50% tistega za\u010detnega denarja, ki gre za prispevke plus \u0161e skoraj 20% vsega ostalega denarja, ki bi ga ljudje porabili pri nas.<\/p>\n Dvesto in\u017einirjev v petih letih naredi svoj pisarni\u0161ki paket in ga veselo uporablja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Te\u017eke besede sem izrekel tamle v naslovu. Ampak jih bom utemeljil. Za\u010delo se je daljnega leta 2002, ko je na\u0161a vlada dala izdelati oceno stro\u0161kov prehoda na drugo programsko opremo in narediti \u0161tudijo o tem ali se izpla\u010da podpisati Microstft Enterprise Agreement (kratek povzetek \u0161tudije). Nadaljevalo pa se je letos s \u010dlankom v internetni izdaji dnevnika Ve\u010der in objavo novice na Slo-Tech portalu. Bom stvari na kratko povzel, za\u010del pa pri tisti \u0161tudiji iz leta 2002. In\u0161titut za Projektni Management…<\/p>\n
\nSedaj je leto 2006, Enterprise Agreement je potekel, podpisati je treba novo pogodbo in spet od\u0161teti nekaj cekinov. Opa! Potrebno je narediti tudi novo \u0161tudijo! Res? No, na\u0161a vlada ni tak\u0161nega mnenja, so mnenja, da je potrebno samo malo popraviti \u0161tevilke stare \u0161tudije in dobiti novo revidirano \u0161tudijo<\/a>. Na\u0161i vestni dr\u017eavniki so to opravili \u017ee lani! Kako lepo od njih.<\/p>\n