Prijetna \u0161tiri\u010dlanska dru\u017eina takole nekega sobotnega popoldneva ugotovi, da je po precej \u010dudnem dopoldnevu in opoldnevu v bistvu \u010das, da se spravijo malo ven.<\/p>\n
A gremo z vozi\u010dkom? Gor pa dol po Teznu? A gremo z avtom, gor pa dol po Mariboru? Meni se ne ljubi sestavljat vozi\u010dka, dasiravno je to narejeno v kakih petih sekundah. Ok, gremo z avtom, vozi\u010dek pa imamo itak s sabo, se bomo kje ustavili.<\/p>\n
Smo se nabasali v avto. Vsi \u0161tirje z vozi\u010dkom vred. Se je treba preoble\u010dt? Ah ne, brez veze, itak ne gremo nikamor. Vzemi denarnico in telefona. Pa smo se peljali, skozi mesto in pot nas je zanesla proti Dravogradu. Kam pa zdaj? A gremo do Pece? Ah ne, kar tle proti Lovrencu zavij. Med potjo je Ema zaspala, Jakob je opazoval okolico, Gaby in BigWhale pa sva debatirala o tem kako pri Ve\u010deru \u0161tejejo obisk blogov. Konec koncev 20000 obiskov tedensko ni ravno ma\u010dji ka\u0161elj, prav tako 3000 na dan ne. To je za en butasto blogast blog \u017ee hudi\u010devo precej.<\/p>\n
Pa smo pri\u0161li v Lovrenc na Pohorju in se peljali skozenj. Naprej, gor v hrib. Le kam se peljemo? Pojma nimam, samo predvidevam, da bomo pri\u0161li ven na drugi strani Pohorja in se bomo peljali po avtocesti nazaj domov.<\/p>\n
ROGLA 11km.<\/p>\n
S povpre\u010dno hitrostjo 30-40km\/h bomo kot keks na Rogli in potem \u0161e deset minut, da pridemo dol, do avtoceste. V dobre pol ure bomo doma. Peanuts!<\/p>\n
*sniff sniff* *sniff sniff* ((Pilot in kopilotka sta na tem mestu za\u010dela prav konkretno ovohavati zrak okrog sebe.))<\/p>\n
Ej, kaj to smrdi? Nevem, sam smrdi mi tko, kot da bi se sklopka pregrevala. Sam ne vem od cesa, ker zmerno hitro vozim V klanec. Speljujem ne. Bremze? Ja, \u010de ne bremzam. Eh, mogo\u010de<\/em> pohorci zunaj kurijo.<\/p>\n *BEEP BEEP BEEP BEEP BEEP* ((Avto je na tem mestu petkrat glasno zapiskal in pri tem pri\u017egal \u0161e eno rde\u010do lu\u010dko))<\/p>\n WTF? Temperatura? Zakuhal? Temperatura je ok? Ja kwa pa pol piska? Pojma nimam. Neki mu ni v\u0161e\u010d. Bom tle ustavil. Avto je dosegel takoimenovani ‘full stop’ in izpod pokrova motorje se je malo pokadilo. Odhaklam pokrov, odprem vrata in stopim ven. Potem je zavr\u0161alo med drevesi in napadel nas je roj muh. Okrog avta se je nebo stemnilo zaradi mno\u017eice muh. Kaj hudi\u010da jim pa je? A so la\u010dne al kaj?<\/p>\n Odprem pokrov motorja in zle slutnje so se potrdile. Hladilne teko\u010dine ni. Preglejte \u017eepe! Nak, ni je. Mnja, smola. Kaj zdaj? Nekaj malega smo telefonarili in to je bilo to. Imamo kaj vode? Ne, imamo pa malo ledenega \u010daja in soka. Kaj \u010de bi kar to not nalil?<\/p>\n *\u017euborenje vode v daljavi\/globini*<\/p>\n Hm, potok! Itak, saj smo ‘v hribih’. V \u017eep sem nabasal tri plastenke, ki sem jih na\u0161el v avtu, za\u010duda ni bilo nobene 1.5 litrske sem pa na\u0161el eno od Schweppess-a, eno od Ledenega \u010daja in eno od Fruca. Jakoba sem si oprtal v naro\u010dje, ker je na vsak na\u010din hotel z mano se spustit v pribli\u017eno 15-20m globoko strugo potoka, po skoraj navpi\u010dnem klancu. Sva bila kar hitro dol, voda je bila tako mrzla, da se komaj uspel nato\u010diti eno plastenko vode, brez da me ne bi po\u0161teno zazeblo v roke. Potem sem pobasal vodo in Jakoba in se povzpel nazaj gor.<\/p>\n Sledilo je nalivanje vode v za to ustrezno ozna\u010deno posodo v avtu. Nalil sem je konkretno \u010dez oznako MAX in se hitro odpravil po \u0161e eno rundo vode, za vsak slu\u010daj.<\/p>\n Kam zadaj? Naprej proti Rogli ali nazaj proti Lovrencu? Gremo nazaj, ne bo take krize, lahko v leru vozimo navzdol, avto se ne bo matral in se kuhal brez potrebe. Wise decision. Pa smo obrnili in \u0161li.<\/p>\n Ej, jaz sploh ne bom v\u017eigal, dokler gre, gre. Obrnem klju\u010d, da se prisvetijo lu\u010dke in da se za\u010dne obra\u010dat kilometrski \u0161tevec. \u0160e preden se je nekajkrat obrnil je avto spet naredil BEEP BEEP BEEP BEEP BEEP. Ja fuck no, kaj a zdaj ti pa voda ni ve\u010d dobra??? Ok, pa glih smo pri\u0161li do prej omenjene table ROGLA 11km. Ustavim. Odprem pokrov motorja. WTF?!?! Vode ni ve\u010d v posodi. Ja, kriza no. Hm, le kaj bi sedaj? Spet se je zasli\u0161alo \u017euborenje potoka. AHA! Voda, tokrat ne v globeli, pa\u010d pa malo bli\u017eje, skoraj bi pohodil krasta\u010do ob izogibanju le-te sem tre\u0161\u010dil z nogo v eno precej veliko skalo. And I’ve got wounds to prove it!<\/p>\n Preden sem \u0161el drugi\u010d po vodo sva z Gaby pri\u0161la do precej zanimivega odkritja. Pripeljala sva se v predel pohorja, ki se imenuje Rupa broj 32 in tam na\u0161i mobilni operaterji kapitulirajo kar se ti\u010de pokritosti Slovenije s signalom. Ampak glavni problem je bil, da je bila pred nama prakti\u010dno ravnina. Avto z ugasnjenim motorjem pa po ravnem ne gre ravno najbolje. Torej sem se odpravil po vodo in sre\u010dal prej omenjeno krasta\u010do.<\/p>\n V\u017egal sem. Odpeljal naprej kakih 200m in cesta je spet pri\u010dela padati. Gasi Mujo! There were we, gliding and drifting along the road. Zaradi ti\u0161\u010danja zavore sem v nogi \u017ee \u010dutil rahle mravljince in potem nas je razveselila tabla LOVRENC. Zavil sem na prvo parkiri\u0161\u010de ((Ob britofu)) in, no nisem ugasnil avta. Je bil \u017ee ugasnjen. Zbasali smo se ven, poklicali Gabyno kolegico, pri\u0161la nas je iskat, avto smo odpeljali do lokalnega serviserja, ki bo pogledal kaj in kako in me poklical. Potem nas je kolegica \u0161e lepo pogostila, posodila eno plenico in na koncu nas je pripeljala \u0161e nazaj v Maribor.<\/p>\n Avto lulal, Kit, se ti je spet zrolal? Meni, ne ampak, ko sem videl curek vode, ki je v slapu kljuboval gravitaciji in potem po\u010dasi stekel na tla, je bila edina mo\u017ena razlaga Jakobu kaj je z avtom, da se je le-ta polulal.<\/p>\n Jakob je potem na parkiri\u0161\u010du ob lovren\u0161kem britofu pod avtom opazil tudi malo lu\u017eico, ki se je kar hitro ve\u010dala. Jap, avto je lulal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Prijetna \u0161tiri\u010dlanska dru\u017eina takole nekega sobotnega popoldneva ugotovi, da je po precej \u010dudnem dopoldnevu in opoldnevu v bistvu \u010das, da se spravijo malo ven. A gremo z vozi\u010dkom? Gor pa dol po Teznu? A gremo z avtom, gor pa dol po Mariboru? Meni se ne ljubi sestavljat vozi\u010dka, dasiravno je to narejeno v kakih petih sekundah. Ok, gremo z avtom, vozi\u010dek pa imamo itak s sabo, se bomo kje ustavili. Smo se nabasali v avto. Vsi \u0161tirje z vozi\u010dkom vred….<\/p>\n