Otroci hitro rastejo in prej ali slej se odpravijo v vrtec ((Malo \u0161olo, osnovno \u0161olo,…)). \u010clovek takrat sre\u010da in spozna precej\u0161nje \u0161tevilo novih ljudi, ki so v stiku z njegovim otrokom.<\/p>\n
Tako imata Jakob in Ema vsak po dve vzgojiteljici, ki budno pazita na njiju. Hkrati pa je tukaj \u0161e precej drugih vzgojiteljic s katerimi se sre\u010dujeta. Zaradi slu\u017ebe in drugih obveznosti Jakob in Ema hodita iz vrtca po cetrti uri popoldan. Takrat sta ponavadi pri popoldanski Vzgojiteljici Maji.<\/p>\n
\u010clovek ((Ok, kaj bi se sprenevedal, moral bi napisati mo\u0161ki.)) sprva ni pozoren, a kasneje opazi, kako je Vzgojiteljica Maja vsak dan urejena in opravljena. Simpati\u010dna in zgovorna, oble\u010dena v ravno prav ozka obla\u010dila, da si ne more\u0161 pomagati, da ne bi opazil sinusoide, ki poteka od njene glave do njenih pet. Z amplitudo poudarjeno na ravno pravih mestih, skladno in simetri\u010dno po vsej dol\u017eini.<\/p>\n
Lahko bi pozabil na svet okrog sebe, \u010de bi se malo spozabil, a hkrati je star\u0161evstvo nekaj tako nenavadnega, ko se ti dva mulca obesita vsak okrog ene noge in se dereta “Ati, ati, ati”, pozabi\u0161 na svet okrog sebe iz popolnoma drugih razlogov. Po kraj\u0161em klepetu z Vzgojiteljico Majo ugotovi\u0161, da sta otroka sre\u010dna in vesela v vrtcu in jima ni\u010d ne manjka. Rada sta tam, tudi zaradi nje, Vzgojiteljice Maje. Vsekakor ne gre pozabiti tudi drugih vzgojiteljic, ki skrbijo, da je na\u0161im otrokom tam lepo in da se zabavajo. Justika, Maja ((\u0160e ena simpati\u010dna in zgovorna Maja, a ta je dopoldansko-popoldanska \ud83d\ude42 )), Mojca in Janja opravljajo svojevrstno delo. Pri tem jim pomagajo \u0161e \u0161tevilni drugi ljudje, od kuharic, ki pripravljajo neverjetne jedilnike, do \u010distilk, ki skrbijo, da so otroci tisti, ki zasvinjajo igralnice in ne obratno. Svojevrstno delo, ki gradi otrokovo osebnost in mu omogo\u010da prvi stik s svetom, polnim drugih, neznanih ljudi. Izku\u0161nje, ki jih otroci prinesejo iz vrtca so precejkrat sapo jemajo\u010d. V takih trenutkih mi je teh sto kilometrov, ki jih naredim dnevno zato, da otroka spravim v vrtec in nazaj domov popolnoma nepomembnih in zanemarljivih. Neverjetna \u010detvorka z Vzgojiteljico Majo v ozadju je zmagovalna kombinacija. Hvale\u017een sem jim, ker svoje delo opravljajo ve\u010d kot odli\u010dno.<\/p>\n
Na koncu dneva, ko si otroka uspem otresti z nog in ju izpra\u0161am kako sta se imela, se se oble\u010demo in poslovimo od Vzgojiteljice Maje, ki veselo re\u010de Jakobu naj se pride \u0161e malo pocartat preden gre domov.<\/p>\n
Jaz pa pomislim, “Joj, ati bi se tudi pocartal…”<\/p>\n
\ud83d\ude09<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Otroci hitro rastejo in prej ali slej se odpravijo v vrtec ((Malo \u0161olo, osnovno \u0161olo,…)). \u010clovek takrat sre\u010da in spozna precej\u0161nje \u0161tevilo novih ljudi, ki so v stiku z njegovim otrokom. Tako imata Jakob in Ema vsak po dve vzgojiteljici, ki budno pazita na njiju. Hkrati pa je tukaj \u0161e precej drugih vzgojiteljic s katerimi se sre\u010dujeta. Zaradi slu\u017ebe in drugih obveznosti Jakob in Ema hodita iz vrtca po cetrti uri popoldan. Takrat sta ponavadi pri popoldanski Vzgojiteljici Maji. \u010clovek…<\/p>\n