Sam svoj gospodar?
Psiho je podal nekaj zanimivih izjav na temo otrok, povod pa je bila Amelie.
“ja, za nekaj minut drobnih uzitkov, ko se ti nasmeje ali kaj takega … (vsaj) 18 let lajfa popolnoma podredis nekomu drugemu. hm?”
Začel je s tem, na koncu pa ugotovil, da
“nene, saj jaz sploh ne trdim, da se ti konca lajf z otroki, dejstvo pa je, da se ti spremeni, ce ne kar postavi na glavo. nisi vec toliko sam svoj gospodar in v prvi vrsti mislis na nekoga drugega….”
O dolžnostih in obvezah sem že pisal in to, da mora biti človek samemu sebi še vedno na prvem mestu sem tudi povedal. Sedaj pa pride do vprašanja, če je človek sploh kdaj sam svoj gospodar. Po tehtnem razmisleku se izkaže, da v bistvu ni. Nikoli.
Vedno se je potrebno prilagajati in podrejati ((ne v slabšalnem smislu bedese)), saj so povsod nas takšna in drugačna pravila, ki nas omejujejo. Sam svoj gospodar si vedno lahko le v ozkem, relativnem okviru prostor-časa, ki se v večini primerov omeji na osebkove misli, razmišljanja in fantazije. Tam, smo do neke mere sami svoji gospodarji. Pa še to ne vedno, saj se nad vsemi zganja tak in drugačen brainwashing. Religije, fanatični diktatorji in tako naprej. Taki nam lahko omejijo tudi misli.
Trditev, da je en yuppie ((v precej širokem pomenu besede)) sam svoj gospodar je precej pogumna. Dejstvo, da gre lahko kadarkoli ven žurat se zamaje ob prvem hurikanu, resnejši poplavi ali potresu. Ali pri pokvarjenem avtomobilu sredi avtoceste med precej hudim nalivom. Rad bi ga videl žurerja! 😉
Dejansko smo omejeni na svoje razmišljanje in svoje misli.
Ampak!
Kaj pa če je vesolje deterministično? Potem ni svobodne volje in vsaka stvar ima svojo posledico in vse posledice so že vnaprej znane. Resnično VSE.
Je vesolje deterministično? 🙂 Kdo bi vedel, meni je vseeno. 🙂
6 thoughts on “Sam svoj gospodar?”
Ne klobasaj, BW. 🙂 Edino kar vemo je, da NE VEMO, ali je vse determinirano ali ne. Zares trdnih dokazov ni uspel doseči še nihče, seveda pa lahko verjameš retoričnim sposobnostim in manipulaciji Thomasa in drugih pametnjakovičev ter Slo-Techu kot edinemu kredibilnemu viru s prodročja znanosti, yeah right 🙂 Pravi znanstveniki imajo pomembnejše delo kot je pametovanje po raznih forumih.
Glede otrok je pa tako, mali otroci male skrbi, veliki otroci velike skrbi 🙂 Ampak mora biti pa prekleto fajn, da so ob tebi ko si star in drugače ne bi imel nikogar.
letos sem enga mladega moškega vpr, koliko otrok bi imel…ni slovenec sicer…pa je rekel 4,5…pričela sem se smejat in ga vprašala ali bi ob tem pozabil na željo partnerice in na to, da recimo neka ženska ne vidi smisla življenja v nosečnosti xxx krat po 9 mescev ter rojevanju? 😉 Pa je odg podobno kot WHATEVER. kako izkoriščevalsko in egoistično, haha, seveda povsem človeško. Dejal je, da ko bo star, noče ostat sam, želi si družbe svojih otrok – en, dva bosta sigurno šla kam v tujino, drugi pa ga bodo redno obiskovali …tako je razlagal 😀 potem sem rekla, a ne bo dovolj, če ima svojo partnerico ob sebi, pa je računal tud na to, da lahko prej umre. Madona!
kakorkoli…otrok pač ne sme bit v breme, če se zanj odločimo in mu podarimo življenje. sigurno se nam življenje spremeni, ne more bit enako, kot tedaj, ko smo bili sami s seboj (recimo tud izvzemevši partnerja).
vsekakor sem bom osebno v “to” podala ob mojem t.i. pravem času.
lp,
a
Izkoriščevalsko in egoistično? Lahko malo pojasniš, zakaj se ti tako zdi? In še prosim, da navedeš svoj razlog (ki ne bo izkoriščevalski ali egoistični), zakaj bi ti imela otroke (če bi jih sploh imela). Lahko pa seveda tudi pojasniš, kaj je bolj egoistično – imeti otroke ali ne imeti otrok? Ker ne vidim nobenega drugega razloga, zakaj bi bilo fajn imeti otroke, razen tega, da imaš nekoga ob sebi, v kateremkoli življenjskem obdobju pač že. To se ti zdi egoistično in izkoriščevalsko? Sorry, s tabo je nekaj narobe, ne z mano. Edina druga možna razloga ZA imeti otroke, ki ju jaz vidim, sta:
a) verski razlogi oziroma religiozni razlogi (Cerkev je strogo proti kontracepciji)
b) vidiš življenje kot nekaj strašansko pozitivnega in želiš to podeliti še z enim novim bitjem (in kaj, če to novo bitje ne bo istega mnenja v odnosu do življenja kot ti?? – a se ti ne zdi ravno to najbolj egoistično – predpostavljati, kako ti bo otrok hvaležen zato da si mu podarila življenje?)
Seveda je edini razlog, ki zdrži nekaj vode, ravno moj razlog, egoističen ali izkoriščevalski gor ali dol, boljšega ni.
torej…nisem bila dovolj jasna. in nisem napadala. besede črno na belem pač težko povedo ozadje mojih misli, med vrsticami pa je tudi mnogim težko brat, še težje pogledat na neko menenje iz večih perspetkiv (recimo da omenim prijetno hudomušnost) …pojasnim ker drug dan, zadnji čas je, da se spravim spat, kr sem že na pol mrtva od zdelanosti.
lp,
a
nisem rekla, da je s tabo nekaj narobe. čemu taka napadalnost…uhhh, nič novega.
kaj je bolj egoistično – imeti otroke ali ne imeti otrok? —–> o tem še razmišljam, čemu jih imeti in zakaj odločitev “ne jih imeti”. To je čist osebna odločitev. Zakaj bi govorila o egoizmu, če se bi odločila ostati “ne-mati”…
…novo življenje ustvariš zato, da lahko na novo nekomu podariš vso ljubezen, mu podariš možnost živeti na tej zemlji, ker bi rad, da doživi to neverjetno izkustvo, da ga sam spoznava, da v njem kolkr se da uživa…in ne zato, da bom mela otroka zase tudi ko bom stara, ker mi bo delal družbo – to ni prva, niti druga misel oz. razlog. seveda to pride avtomatsko v odnos oče/mati otrok, da si povezan do konca…
bom imela otroka. po vsej verjetnosti. že zarad tega, ker bi si želela nadaljevat “svojo vrsto” – osebno mene skozi druge generacije..ne bi si želela, da se “jaz končam s svojo smrtjo”, recimo, da bi rada imela svojo zapuščino – otroka ..zato tudi želja po njem…
lp
Comments are closed.