Ali pa če bi vseeno? Torej, na mojo prvo tekmo v preskakovanju ovir sem se odpravil brez jahalnih čevljev in brez sedla. Ne, ne hecam se. Ker smo na tekmo zamujali, sem zjutraj hitel in nisem spakiral sedla. Sedlo sem pozabil v štali, čevlje pa doma. Čevlje mi je potem naknadno prinesla Gaby, sedlo sem si sposodil. Kako mi je šlo?
Smrt matere ali očeta je kar neprijetna reč, polno ene neumne birokracije (ste vedeli, da upravna enota izda dva dokumenta o smrti človeka? Oba sta praktično identična in vsakega dobite v povsem drugi pisarni in oddelku upravne enote), precej bizarne logistike (reševalci, ki skoraj podrejo rampo pred blokom med nujno vožnjo in potem zmedeni ugotovijo, da so itak nekj ur prepozni in so dobili napačno informacijo, da gre za nujno reanimacijo, potem mrliški oglednik, ki te sumničavo gleda, ker se…
Stvar je v nekaterih primerih kar preprosta. Na primer, če svoj spol identificiraš kot binaren ter ženski in se držiš nekih utečenih nepisanih standardov, greš v trgovino in izbereš vonj. Izbira je sicer pestra in številčna ampak se ni težko odločiti, ker je izbira jasna. Jasmin, vanilija in med, vrtnica, sivka, vijolica, če pogledamo cvetlične zadeve, zaidemo lahko tudi k sadju in sicer z melono, lubenico, jagodo, … Na koncu imamo tudi bolj ohlapne definicije, oriental, romantic, paradise tudi to…
Nazadnje, ko sem se vozil z mestnim avtobusom je bilo treba šoferju pod nos pomoliti mesečno vozovnico ali pa v nabiralniku (ali kakorkoli se mu je že reklo) pustiti en žeton oziroma nekaj deset tolarjev. Nevem več koliko. Skratka, izkušnja je bila precej osebna. Šoferja si bežno ošvrknil s pogledom medtem, ko je besno tolkel po tisti ročici s katero je iz vrhnje odprtine nabiralnika za denar stresel trenutno nabrani denar in žetone v spodnji predel nabiralnika. Danes je izkušnja…
V bistvu bo čez tri dni že deset let in en mesec. Marsikaj sem zapisal v teh desetih letih in, ko takole, med bolščanjem v block cursor ((Block cursor je utripajoč znak v konzoli terminala, vanj pa se bolšči takrat, ko poženeš izvajanje neke skripte, ki ne da nobenega outputa od sebe.)), razmišljam o vsem skupaj, o dogodkih, pravzaprav o prigodah, si ne morem pomagati, da mi ne bi bilo kar malo žal, da sem vso tole pisanje praktično opustil….
SPET! Cez nekaj dni boste verjetno brali o pokolu v neki Velenjski tovarni. To je samo zato k to jebeno velenje ni več titovo! Če bi blo titovo bi stroji ZIHER delal!
Tole sem ravnokar poslal na veliko mailov. Grozn. Res. Spoštovani, ravnokar je od mene odšel vaš serviser. Po okvirni oceni 166 EUR za popravilo pralnega stroja, sem ga odslovil. Nad serviserjem nimam pripomb, saj svoje delo vedno opravi korektno, vestno in hitro. Težava je le v tem, da ga bom verjetno povabil na svojo rojstnodnevno zabavo, ker je postal že vsaj družinski prijatelj, če že ne član družine. Naj začnem na začetku. Doma imam naslednje Gorenje proizvode: – pralni stroj…
Nasprotniki družinskega zakonika imajo ogromno argumentov proti zakoniku. Večina argumentov pa izhaja iz napačne interpretacije zakonov, površnemu branju in nerazumevanju zapisanega besedila. Na žalost se te napačne interpretacije še dodatno izkrivlja in prireja, predvsem z namenom vzbujanja občutka krivde in strahu pred izgubo otroka. “Vegetariancem in tistim, ki ne bodo hoteli cepiti otrok, bodo otroka odvzeli!” “Ce se bo nekomu zdelo, da stars grdo ravna z otrokom, ga bodo s policijo prisli iskati!” Podobnih izjav je polno in marsikdo je…
Začelo se je pred nekaj meseci nekako takole: “Ati, jaz sem včeraj igral eno igrico, kjer moraš eno punco po riti tepst. Je bla ful smešna.” Danes pa je sledilo nadaljevanje: “Ati, včeraj sem igrala eno igrico, kjer mora en fant luliko polizat. FFUUUUJ!!!!!” Dear lord, good heavens, ZAKAJ NIMAM KLETI??? In kako hudiča naj sedaj zaščitim otroke pred takšnimi nemarnimi, grdimi in nespodobnimi packarijami? Spominjam se, kako me je v prvem razredu soseda, ki je bila mogoče kako leto…
Že dvakrat sem pisal o mojih posmrtnih ostankih in o mojem grobu. Kak naj bi bil in tako naprej. Torej, če po kakšnem čudnem naključju umrem in me pokopljejo v grob. Si želim, ne želim, hočem. Ma, kaj hočem, zahtevam! Se pravi, zahtevam, da naj bo moj grob tak, da se na njem ne bo dalo saditi rož. Če se mi slučajno na stara leta skeglja, da ne bom na kakšnega vnuka obešal kakih bizarnih obvez, da bo moral skrbeti…