Nasprotniki družinskega zakonika imajo ogromno argumentov proti zakoniku. Večina argumentov pa izhaja iz napačne interpretacije zakonov, površnemu branju in nerazumevanju zapisanega besedila. Na žalost se te napačne interpretacije še dodatno izkrivlja in prireja, predvsem z namenom vzbujanja občutka krivde in strahu pred izgubo otroka.

“Vegetariancem in tistim, ki ne bodo hoteli cepiti otrok, bodo otroka odvzeli!”
“Ce se bo nekomu zdelo, da stars grdo ravna z otrokom, ga bodo s policijo prisli iskati!”

Podobnih izjav je polno in marsikdo je ravno zaradi take napačne propagande proti zakonu.

Bom šel kar po vrsti:

159. člen pravi, da je pri izbiri ukrepov potrebno upoštevati dve načeli. Izrekanje ukrepa pri katerem bodo starši imeli najmanj omejitev pri izvajanju starševske skrbi in predvsem, izrekanje ukrepa pri katerem otrok ne bo odvzet staršem, če bo ukrep zadoščal zadovoljivo zavarovanje koristi otroka.

160. člen pravi, da je otrok ogrožen, če je že utrpel škodo ali pa če je zelo verjetno, da bo utrpel škodo.

Ta člen se večkrat uporablja pri argumentiranju odvzema otroka v primeru za vračanja cepiva. Tako kot velika večina nasprotnikov zakona, tudi jaz nisem odvetnik in je tudi moja interpretacija precej laična, bom vseeno poizkusil s primerom. Če oni, lahko tudi jaz, a ne?

V primeru, da starš ne da cepiti otroka, otrok ni bistveno ogrožen in ni neke resne skrbi, da je trenutno zaradi tega ogrožen. Policija ne bo nikomur trkala na vrata in tudi filmskih scen z odzvemanjem otrok ne bo. A slika se povsem spremeni, v primeru pojava večjega števila okužb z neko boleznijo proti kateri se cepivo zavrača. Recimo mumps, če se v Sloveniji pojavi bistveno povečano stevilo okužb z mumpsom, potem je zavračanje cepljenja proti mumpsu precej bolj nevarno in zaradi tega obstaja velika nevarnost, da otrok utrpi hujšo škodo.

Ukrepi za varstvo koristi otroka so: nujni ukrep, začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Pa poglejmo kaj je potrebno za nujni ukrep, pod katerega spada tudi odvzem otroka v spremstvu policije.

Postopek o odločitvi o nujnem ukrepu (torej, presoja a je nujni ukrep potreben ali ne) se lahko začne, če je za nujni ukrep podal predlog otrok, ki je dopolnil 15 let ali eden od staršev, ki mu predhodno ni bila odvzeta starševska skrb.

Ne sosed, ne zdravnik in ne nek naključni mimoidoči, ki si je privoščil šalo na tuj račun. Po vrhu vsega, nujen ukrep lahko traja največ šest dni. Center za socialno delo pa mora v roku 48 ur podati predlog za za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka.

Omenja se tudi 176. člen, ki odreja odločitve o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka. Sodišče lahko tak pregled ali zdravljenje odloči v primeru, ko je ogroženo otrokovo življenje ali pa je huje ogroženo njegovo zdravlje.

Tukaj je primer s cepljenjem identičen, kot pri zgoraj omenjenem 160. členu. ampak bom podal drug primer. Starši otroka so vegani in otroka prehranjujejo po svojih prepričanjih. Tako veganstvo kot vegetarianstvo lahko brez težav zadosti vsem prehranjevalnim potrebam organizma. Na žalost niso vsi vegetarianci in vegani enako dobro izobrazeni o prehranjevanju in takšnemu človeku se lahko zgodi, da zaradi napačnega prehranjevanja ogrozi zdravje otroka. To se je že dogajalo pri nas in zaradi malomarnosti staršev, ne samo staršev, da se razumemo, je umrl otrok.

Predstavljajte si primer otroka, ki ga v bolnišnico sprejmejo zaradi podhranjenosti, slabokrvnosti in težav s prebavo. Starša od otroka pa ves svet prepričujeta, da je z otrokom vse v redu in da ni nič narobe, če se otrok prehranjuje samo s presno prehrano. V takšnem primeru obstaja utemeljen sum, da se otrokovo stanje ne bo izboljšalo, ko bo prišel domov.

Potem so pa tukaj tudi ljudje, ki zavračajo medicinske posege in zdravljenje zaradi verskih prepričanj. Če otrok “razume” zakaj bo zaradi bolezni in zavračanja zdravljenja umrl in se veseli tega, da ga bo na “oni strani” nekdo pričakal, potem je nekaj HUDO narobe z vzgojo tega otroka in z vzgojo, ter preričanji staršev.

Odvzem starševske skrbi pa ureja 180. člen. Spet, te stvari se ne bodo dogajale s filmsko hitrostjo in brez konkretnih razlogov za odvzem te skrbi. Vegetarianstvo je v tem primeru banalnost s katero se ne bo nihče ukvarjal. Prosim, razumite to.

Ljudje iščejo zarote tam kjer jih ni. Le kaj bi imel nekdo od tega, da bi vsiljeval način prehranjevanja? A je lobij slovenskih klavnic in slovenske mesne industrije za vsem skupaj? Farmacevtski lobij pa pri cepljenju? Nadzor in kontrola nad državljani? Nadzor česa, tega kar pojemo?

Bodite razumni, lepo vas prosim.