V bistvu bo čez tri dni že deset let in en mesec.

Marsikaj sem zapisal v teh desetih letih in, ko takole, med bolščanjem v block cursor ((Block cursor je utripajoč znak v konzoli terminala, vanj pa se bolšči takrat, ko poženeš izvajanje neke skripte, ki ne da nobenega outputa od sebe.)), razmišljam o vsem skupaj, o dogodkih, pravzaprav o prigodah, si ne morem pomagati, da mi ne bi bilo kar malo žal, da sem vso tole pisanje praktično opustil.

Zaradi spama sem se odločil ugasniti komentarje na stare objave. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi si omislil en Captcha filter, kjer bi ljudi spraševal koliko je pet plus pet ali pa koliko je kvadratni koren iz -5.

Torej, drage Prigode, vse najboljše za deset let. Poleg mojih otrok je tale blog edina stvar, ki sem jo tako dolgo uspel obdržati pri življenju ((Pišoči je samoumevno vključen.)). Še na mnoga leta in šele pri kakšnih 95ih imajo Prigode moje izrecno dovoljenje, da preživijo moje otroke. 🙂

PS: Ampak letos sem pa uspel prehiteti Had-a. :))