Po novem bosta torek in petek dan za obisk gospodinjske pomočnice. Gospa, bo počistila stanovanje, zložila, zlikala in pospravila perilo, zalila rože in verjetno postorila še kakšno drugo malenkost.

Nama se enostavno ne ljubi več. Ne ljubi se nama, ker domov prihajava ob precej bizarnih urah in, če bi si vzela še eno uro na dan za pospravljanje, bi se začela igrati ‘družinsko življenje’ ob kakih šestih zvečer. Škoda časa, ki ga lahko človek porabi za kaj drugega.

Če bi bilo po mojem, bi si omislila eno au-pairico, ustreznih kvalitet in izobrazbe ampak, bom verjetno ostal samo pri pobožni želji… 😉

Pridejo trenutki, ko se človek vpraša ali je še normalen. Zakaj hudiča bi pa jaz nucal gospodinjo? Sem prelen, da bi zlagal svoje perilo? Sem prevelik snob, da bi to počel? Pa se mi zdi, da bo moja prva ugotovitev kar držala, škoda časa. Škoda porabiti čas za trapasto čiščenje in opravljanje drugih gospodinjskih opravil. Le zakaj bi moral to jaz početi, če lahko to stori nekdo drug namesto mene, meni pa ta čas ostane na razpolago in ga preživim z otroci.

Je to narobe? Iščem res prekleto dober razlog zakaj bi moral vsam početi ta opravila.