… da bi vam sveče čimdlje gorele.

Torej, tukajle naprošam vse, ki me poznajo in, ki bodo na koncu dolžni poskrbeti za moje truplo ((zahtevam upepelitev, ne bi rad doživljal travm in prezgodnjega zbujanja, poleg tega mi gre blazno na živce, če se mi kak noht zalomi in sem prepričan, da bi se mi ob praskanju po pokrovu krste  to zagotovo zgodilo)), da naj na moj grob NE SADIJO rož, ali česar koli podobnega, za kar bi bilo treba skrbeti. Prav tako od nikogar ne zahtevam ((kot to nekateri že počnejo, pa še mrtvi niso)), da se bo moje počivališče obiskovalo na raznorazne praznike ali obletnice. For all I care, če me zagrebete in nikoli več ne pridete tja.

Želim pa si dve stvari, prva, precej lahko izvedljiva, svojo letnico rojstva in smrti želim imeti zapisano s heksadecimalnim številom. No, druga pa, rad bi binarno uro, ki bo prištevala sekunde po moji smrti. Tak lep, z modrimi ledicami opremljen zaslon, ki bo svetil v prijazni modri svetlobi in prišteval sekunde… To bi blo tko zlo fancy in prav elegantno. Poleg bi lahko bila še manjša atomska baterija, da ne bi bilo treba  vsake dve leti menjavat desetih AAA baterij. Tole bo mal težje izvedljivo ampak, bi vseeno šlo.

Aja, pa, če se mi kdaj naredi kaka nerodnost in preidem v neko vegetativno ((fikus)) stanje. Če bom zadosti star, potem si želim, da me odklopijo leta 2048. Je taka lepa, okrogla številka. 😉