… pred spanjem se prebere pravljica, pove nekaj izštevank, naredi se lutkovna predstava ali pa se otroka enostavno lovi po sobi gor in dol in se jima skriva za posteljo.

Danes je Ema prevzela iniciativo. Jakob je želel slišati pravljico o stricu, ki je zgradil tisto ladjo. Od nekje se je doma znašla precej posrečena slikanica Svetega Pisma. ((Polž že verjetno zavija z očmi in se sprašuje kaj je s Peščem in Raketo. Hehe. No, Pešeč in Raketa čakata na čas, ko bosta tamaledva pripravljena poslušat zadevo. Sta že probavala, pa jima ni uspelo najbolje.)) Kratke zgodbice z nekaj stranmi lepo narisanih slikic in minimalno texta. Vrstica ali pa dve na stran recimo. Jima je všeč. Takole je bilo…

Jakob: “Ati, preberi tisto pravljico o stricu, ki je zgradil ladjo!”
BW: “Ok, bom.”
Dveletna Ema: “Ati, bom jaz bral! Daj mi knjigo.”

Nakar vzame knjigo jo odpre, poišče pravljico in začne brati ((med branjem prav zavzeto obrača liste)):

“Nekoč je živel en stric, ki je imel ladjo.”
“Potem sta šla teta in stric in sta delala ladjo.”
“Potem so pa na ladjo prišle še živali.”

V tem trenutku sem zaradi napada smeha moral pobegniti iz sobe… 🙂