Genetsko spremenjena prehrana
Nisem nek pristaš genetsko spremenjene prehrane in se mi ne zdi, da bi morali sedaj na hitro kar vse zmodificirati in narediti vse paradižnike bolj rdeče, špinačo bolj zeleno in tako naprej. Genetsko modificirano sojo bom pa še naprej jedel.
No, zasledil sem pa tale zapis. Zasrbeli se me prsti in sem malo pokomentiral, moj komentar pa še čaka moderatorja.
V bistvu nisem zagovornik genetsko spremenjene prehrane a je v temle sestavku en kup traparij. Predvsem pa trpi za kronicnim pomanjkanjem virov.
1) Genetski inziniring je oboje. Krizanje in vnasanje drugih, tujih genov v obstojeco DNA.
2) ‘Narobe vstavljen’ gen in druge genetske motnje se pokazejo precej hitro in taka pokvarjena celica ne prezivi. Ce se kaksna napaka ohrani verjetno ni bistvenega pomena.
Upam si stavit, da je najbrz ze kdo pojedel kaksno solato, ki je imela ‘downov sindrom’ pa je se kar ziv.
Dokler zaradi pokvarjenega genetskega materiala rastlina ne postane toksicna (ali pa recimo premalo hranljiva) za cloveka je prav vseeno kaj je z njo narobe.
3) Ja, vnos novih alergenov bi znal bit problematicen, prav tako proizvajanje kaksniih toksinov. Ampak pri danasnjih standardih in nadzoru bi kaj taksnega tezko doziveli. Prej pride kak antibiotik v kravje mleko… … aja… saj res, to se je ze zgodilo. 
4) Teorije zarote o zlobnih korporacijah, ki zivijo na racun nas slehernikov so precej zanimive. V Novi Zelandiji morda res ne, kaj pa v USA, kjer pridelajo najvec te hrane? Tudi tam niso nic testirali?
5) Tole kar drzi, nisem se zasledil GM hrane, ki bi bila bolj hranljiva.
6) Res je, pravilno oznacevanje se bo moralo urediti. Zavoljo tistih, ki ne bodo hoteli jesti GM hrane.
7) Za tole bi me zanimal kak vir.
Tudi tole. Zdi se, da se NZ navaja kot vir zato, ker je precej dalec. Ljudje potem recejo: ‘uf, ce je na novi zelandiji bo pa ze res…’
9) GM rastline so v vecini primerov sterilne. Torej se ne morejo razmnozevati. Prvi razlog je zaradi nadzora in preprecevanja pobega ‘v naravo’. Drugi razlog pa to, da bo kmet vsako leto seme kupil pri enem proizvajalcu in si ne bo puscal koruze za seme. Spet nikjer nobega vira navedenega.
10) Takrat, ko se bo ves presezek hrane razdelil med ‘revne in lacne’ bom jaz postal reven in lacen. Tako bom prisel do zastonj hrane. Porazdelitev hrane je lahko problem ampak ljudje so v glavnem lacni zato, ker se premalo zavzeto lotijo pridelovanja hrane.
11) Spet teorije zarote. Kdo pa je bil ‘neki ugledni znanstvenik iz VB’? In za katero podjetje je delal? Saj najbrz se ve, mar ne? Znastveniki zaradi nekega odkritja tvegajo svojo kariero? Meni se zdi, da jo bolj tvegajo, ce zamolcijo, da nova vrsta koruze ljudi spremeni v zombije, ki se hranijo s cloveskimi mozgani…
Zaradi taksnega ‘povzemanja dejstev’ in izpostavljanja ‘lazi’ je vecji del taksnih prispevkov popolnoma neuporabnih, nazadnjaskih in neznanstvenih.
7 thoughts on “Genetsko spremenjena prehrana”
add 2:
za človeka ni vseeno, kaj je s GM hrano narobe, saj pride do poškodbe naših celic. saj veš večina celotnega človeškega telesa se po kvantni medicini obnovi v enem letu. saj je tam na tem linku vredu napisano:
Rezultat tega je motnja drugih genov v kromosomu, kar se lahko pokaže v naključnih in nepričakovanih spremembah delovanja celic.
to jaz razumem kot to da celica izgubi spomin od kod prihaja – DNK – in postane rakava tvorba.
add 4:
vlak za nadzor nad genetiko je mimo. škoda je narejena. trpeli bodo zanamci. kontrole nad inženiringom ne more bit, oziroma je takšna, kot je lahko pri atomski bombi ali pa kakšnemu virusu iz laboratorija.
spomnim se enega primera GM soje. bila sta dva kmeta. en je imel GM sojo en pa naravno. na koncu je kmet, ki je gojil naravno sojo, pridelal polovico svoje soje GM. v bistvu so čebele oprašile njegovo sojo in jo naredile gensko oporečno.
add 5:
🙂 na to dobimo lepe paradižnike, ki so obstojni 3 mesece. superca, nobene gniloge v paradajzu tri mesece. ko pa pojemo pa prebavni sistem ne ve kaj prebavlja. tuno ali paradižnik. neeee mogoče je pa GM paradižnik.
add 6:
poznam skupino, ki se je 10 let nazaj trudila kaj takega uvest. še sedaj sem mnenja da bi se moralo uredit označevanje, čeravno tudi ni sigurna tista prehrana, ki je “neoporečna”
add 7:
ja koristi ja. pošiljali bodo lahko GM koruzo v afriko. :/
meni pa se sestavek zdi čisto vredu in bi v nadaljevanju lahko razrešil marsikaj.
ad1. Mogoče je genski inženiring res malce neposrečen izraz, ampak nekako velja, da pri križanju vrst ne gre za inženiring v smislu vstavljanja genov npr. bakterij (za to se je včasih na veliko uporabljala bakterija Agrobacterium tumefaciens) v genom rastlin. Pri križanju se izmenjujejo geni sorodnih vrst. Sicer je to obširna tema, ampak nekako tako gre ločiti križanje in GI.
ad2. Lahko se zgodi, da se pri prenosu genov prenese kak drug košček DNA, ki ima še neznan vpliv na prejemniške celice, ki pa zaradi tega prav gotovo ne bodo pocrkale – lahko pa se zgodi, da se kaj dogodi prejemniku in drugim celicam, ki ga tvorijo 🙂
ad3. to je kr neki – toksini se tvorijo po znanih mehanizmih, ki jih pri inserciji genov ne moremo spregledati – razen če bi se s kloniranjem ukvarjali v dnevni sobi
ad4. test je al pa ga ni – česar ne veš, težko odkriješ in zato to ni način, da bi ugotavljali varnost hrane; testirajo lahko recimo prisotnost znanih genov za tvorbo toksinov ipd, ne morej pa testirat vsega
ad6. Dokler so kontejnerji z GS sojo skupaj s kontejnerji z GN sojo v skladiščih po pristaniščih, me ne bo nihče prepričal, da jem 100% GN sojo
ad7. Ko bodo z GI res naredili kvalitetne in varne produkte, bodo kmetje imeli od tega strašne koristi, pa okolje bo manj obremenjeno zaradi zalivanja s pesticidi.
ad8 in 9. bedarije, neprimerno zložene na kup
ad10. sem že napisala pri 7, kvalitetni GSO bodo zelo pocenili hrano in distribucijo le-te tja, kjer ne bi bilo slabo, da bi je bilo več
Lp,
Gensko spremenjena hrana je v resnici boljsa in bolj varna od “navadne”. Zaradi nevednosti se jo mnogi ljudje sedaj sicer bojijo, ampak cez cas bodo na te strahove gledali kot na strahove divjakov pred elektriko.
Pa pojdimo po vrsti.
Za zacetek je koristno vedeti, da je VSA hrana, ki jo jemo (razen gozdnih sadezev, regrata in divjacine), gensko spremenjena. Divji predniki solate, jabolk, grozdja, repe, koruze, psenice, krav, kur, prasicev … so genetsko zelo drugacni. Do genskih sprememb je prihajalo na dva nacina – s krizanjem in z mutacijami. Kmetje so gledali, katere bilke psenice so (zaradi taksne ali drugacne mutacije) malo vecje od povprecja, in jih prihranili za seme. S tisocletji so se tako mutacije kopicile.
Pred kaksnimi stotimi leti, ko je postalo jasno, kaj se pravzaprav dogaja (prej niso vedeli, da obstajajo geni in mutacije) so agronomi vse skupaj pospesili. Namesto da bi cakali na redke mutacije, ki nastanejo v naravi, so semena izpostavili kemikalijam, ki povzrocajo mutacije, ali radioaktivnemu sevanju, in jih posejali. Tako je bilo mutacij veliko vec, in torej vec moznosti, da se pojavi tudi kaksna koristna. Nove sorte se vedno delajo tudi na ta nacin.
Pri klasicnem zlahtnenju (z mutacijami ali krizanjem) torej prav tako prihaja do mutacij in mesanja genov razlicnih vrst (vsaka lastnost rastline je posledica genov), le da veliko manj nadzorovano. Poleg koristne mutacije lahko pride tudi do kaksne nezelene, za katero sploh ne vemo. Pri genskem inzeniringu se to ne dogaja, ker spremenimo ali dodamo en sam gen, za katerega zelo dobro vemo, kaj pocne.
Pripombe 1 do 3 torej v resnici za klasicno zlahtnenje velja bolj kot za genski inzeniring.
Strah pred toksini je odvec. Vsi jemo krompir in nikogar ni strah, da je krompirjev plod zaradi toksinov dejansko kar precej strupen. Se celo surov krompir je malce strupen. Ali pa recimo ajda. Vsake toliko casa iz trgovin vzamejo ajdovo moko in instant ajdove zgance, ker v njih odkrijejo zelo strupen alkaloid, ki notri pride, ce skupaj z ajdo pozanjejo se nek plevel. To se je zgodilo ze veckrat, zastrupilo se je ze veliko ljudi, pa ajde v resnici nikogar ni strah.
Toksini so naravna obramba rastlin pred rastlinojedci. Pri genskem inzeniringu nikomur ne pade na pamet, da bi v uzitni del rastline spravljal strup, med preizkusanjem pa se tudi zagotovi, da to tega ni prislo pomotoma.
4. Odvec je tudi strah pred alergeni. Marsikatera rastlina je alergena. Nekateri so alergicni na kikiriki, nekateri na jagode, nekateri na kivi … Alergen je beljakovina ali kaksna druga snov, na katero je lahko clovek alergicen. Pri genskem inzeniringu dobro pazijo, da ne bi v rastlino vgradili kaksne taksne snovi in gensko spremenjene rastline dejansko preizkusajo, da ljudje niso nanje alergicni, za razliko od recimo razlicnih tropskih sadezev, ki prihajajo na nase trzisce.
5. Ne drzi. Naredili so recimo “zlati” riz, ki ima vec provitamina A. Je pa res, da zaenkrat genskega inzeniringa v glavnem niso uporabljali za to, in tega niti nihce ne trdi. V resnici ljudje nimamo problemov s prehransko vrednostjo hrane (za to so tekom tisocletij poskrbeli z genskim spreminjanjem “po starem”). Problem je trenutno zatiranje skodljivcev in z gensko spremenjeno hrano lahko zelo zmanjsamo onesnazevanje okolja s pesticidi in herbicidi.
6. Kot receno, VSA hrana je gensko spremenjena in zakaj bi pravzaprav morali vedeti, ali je spremenjena s krizanjem, obsevanjem ali genskim inzeniringom? Ampak ce bodo ljudje zaradi tega bolj mirni, se pac z zakonom poskrbi, da bo oznacena.
7. Kmetje niso neumni in nihce jih ne sili, kaj naj pridelujejo. Ce bo gensko spremenjeno seme drazje, in z njim ne bodo vec zasluzili, ga pac ne bodo uporabljali. V resnici gensko spremenjeno hrano pridelujejo, ker imajo od tega korist.
Pa v resnici bi jih mogoce celo smeli prisiliti, da uporabljajo gensko spremenjeno hrano, tudi ce je drazja, ce zaradi nje porabijo manj herbicidov. Ljudem mnogo, ampak res MNOGO bolj skodujejo herbicidi in pesticidi v podtalnici, kot gensko spremenjena hrana, celo v primeru, da je tu in tam kdo nanjo alergicen (pa doslej niso nasli se NITI ENEGA taksnega primera). Od herbicidov & pesticidov ljudje dejansko zbolevajo!
8. To enostavno ni res. Poraba strupov se je zmanjsala. Ali pa se je v nekaterih primerih ob enaki porabi povecal pridelek. Na delu je preprosta racunica – noben kmet ne bo kupoval drazjega gensko spremenjenega semena, ce od tega ne bo imel konkretne prednosti. Kot receno, kmetje niso neumni.
9. Zaradi gensko spremenjenih rastlin morda res umre tudi kaksen koristen metuljcek, a mnogo, ampak res MNOGO vec koristnih zuzelk umre zaradi pesticidov. Ce bi koristne zuzelke lahko glasovale, bi glasovale za gensko spremenjeno hrano.
O.
sicer pa potem ne vem, zakaj se človek boji morskega psa. statistično namreč opeklina meduze povzroča dosti več smrtnih primerov kot ugriz morskega psa.
tudi škodljivcev ne bi verjetno bilo toliko, če ne bi posegali v hitrejši razvoj. vsaka akcija nosi reakcijo. lahko pa se zavrtimo v začaranem krogu lahko pa enostavno evoluiramo. evolucija pa se odvija počasneje kot revolucija.
človek se še zdaleč ni zmožen tako hitro spremenit, kot to počne z gensko manipulacijo. marsikaj se porodi s mislimi. če je nekdo prepričan, da mu nekaj škoduje, potem naj to neha delat in obratno.
No, takole, lepo po vrsti…
Samo:
Zaradi GM prehrane bi malo tezje prislo do poskodb nasih celic. Na neki taki globalni ravni. Imas jabolko in gnilo jabolko. Oboje lahko pojes, pri slednjem ti bo morda nekoliko slabo. GM hrana ni tako drasticno spremenjena, da bi lahko vplivala na spremembe v cloveskih celicah na genetski ravni. Vsaj zdi se mi, da ne. GM hrana je tako rakotvorna kot zazgan dunajski zrezek, verjetno pa se manj.
Nadzor GM prehrane bi se dalo se vedno uvesti in izvajati. Vse skupaj je lahko tako nadzorovano, kot je nadzorovana sestava hrane dosedaj. Proizvajalec napise nekaj na vrecko, ce je v njej to kar pravi, da je, bo pa ugotovila random inspekcija.
Telo tudi sedaj ne ve kaj prebabavlja. Ce bo obstojen paradajz, lep rdec in velik imel sestavo tune, pa vseeno okus po paradizniku, je meni cisto vseeno. Mojemu telesu pa tudi. Nic ga ne briga kaj jaz okusam. Tisto kar dobi v zelodec mora razgraditi, tako ali drugace.
Vesna:
Ja, pri prenosu lahko kaj prevec prenesemo. Takrat noben ne ve kaj se bo zgodilo s prejemnikom. Ce bo stvar fejst zasustrana bo prejemnik itak crknil, ce pa ne, bo pa pac staknil ‘dawnov sindom’. Ampak to bo problem solate ali pa paradajza. Ne tistega, ki poje paradajz.
Kloniranja v dnevni sobi se ljudje bojijo se najbolj. Upraviceno ali neupraviceno, tezko rect, stvar je delikatna in se je ne bi smelo poceti v dnevi sobi. Firbec me matra, ce se je kdaj kdo bal vrtnarjenja v dnevni sobi ali pa programiranja… 😉
Okapi,
Seveda, da nikomur ne pade na pamet, da bi vnasal toksine v hrano. Ampak! Zlobna Tvrdka&tm; bo naredila neko hrano, notri bodo nasli nek toksin in stvar bodo vseeno lansirali na trg, ker so pac zlobni kapitalisti in si samo polnijo zepe… 😉 Tega se ljudje bojijo! Morda celo bio terorizma!
Ne morejo kar najti nekega toksina. Vsa lepota genskega inzeniringa je ravno v tem, da natancno ves, kaj delas. V rastlino vgradis eno samo tocno doloceno snov (oziroma gen zanjo), ki je za cloveka koristna (recimo vitamin) ali je za cloveka povsem neskodljiva, za rastlino oziroma kmeta pa tako ali drugace koristna. Recimo beljakovino, ki je skodljiva za zuzelke, za cloveka pa je povsem neskodljiva.
To, da bi se v rastlini naslo kaj nepricakovanega, se je v resnici dogajalo doslej, pri klasicnem zlahtnenju, ko nikoli nisi cisto natancno vedel, kaj vse se je od ene do druge sorte spremenilo. Pri genskem inzeniringu se to enostavno ne more zgoditi.
Pomembno je vedeti, da gensko spremenjena hrana ni popolnoma nic manj varna od “navadne” hrane. Za lazjo predstavo bom dal en preprost hipoteticen primer. Imas recimo cebulo, ki ima v sebi snov, ki je polzem izrazito nesimpaticna in jo zato pustijo pri miru. To snov (gen zanjo) vgradis v krompir, da postanejo tudi njegovi listi neuzitni za polze. Dobil si gensko spremenjen krompir, ki je popolnoma enak kot navaden krompir, le njegovi listi imajo okus po cebuli. Krompirjevih listov tako ali tako ne jes, ampak tudi ce bi jih, bi pac skupaj z njimi jedel se nekaj, kar tako ali tako jes, ko jes cebulo. Nic nevarnega, nic strupenega … Ampak nekateri bi se zaradi nevednosti taksnega krompirja vseeno bali.
O.
po kvantni medicini obstaja en rek: to kar si jedel včeraj, poglej svoje telo danes. to pa ne pada samo na GM prehrano ampak tudi na zažgane dunajske in gnila jabolka. če ti paše jih pa jej. jaz imam eno telo in bom za tega skrbel, kot se za dobrega gospdarja spodobi.
ja glede pakiranja in označevanja pa res nič ne moreš. 😉
Comments are closed.