To bi bil kratek povzetek prejšnje sobotnega večera. Prav nerad blogam o raznih ‘social-lets-meet-and-drink’ dogodkih. Težko je pisati o takih zadevah, enostavno zato, ker bi človek moral biti tam, da bi stvar doživel. In v večini primerov je tak povzetek zanimiv samo tistim, ki so se dogodka udeležili. Saj ne, da je bila prejšnja sobota kaj posebnega. Bil sem povabljen na praznovanje rojstnega dne. In sem šel. Se družit. Izvedel sem nekaj lokalnih tračev, se nažrl pizze in domače torte in spil dobre pol litra jabolčnega soka. Glavni problem je pa to, da nimam pojma o čem naj pravzaprav pišem. Najbolj obsecna stvar, ki se je zgodila je bila penetracija zelene slamice v sredino domače torte. Napil se ni nihče, nihče ni plesal na mizi, nihče ni bruhal po mizi. Bil sem edini solo udeleženec večera. Vsi drugi so bili v parih. Fant-Punca in Kolega-Kolega tipi parov in jaz, edini singleton. Čeprav z menoj je bil tudi moj Nikon. Nič obscenosti ((razen torte)), praktično ničesar mastnega o čem bi lahko pisal. Baje je imela torta eno skrivno sestavino. V kremi. Nikoli nisem izvedel kaj je bilo. Morda celo Cumof-Soom-Yang-Ghuy, skrivnost bo ostala zavita v temo… Nekdo naj mi prišepne, kako se reče polpetkom iz čičerikinega pireja. Sem pozabil. 🙁

Kaj pa giros in kebab? Ob diskusiji kakšna je razlika, je obiskovalec sosednje mize povedal, da je slednji narejen iz ene vrste mesa. Prvi iz več vrst mesa, kateremu priložijo ocvrt krompir narezan na tanke, dolge rezine ((pomfrit po domače)) in pa paradižnik.

Bilo je zabavno, padlo je nekaj krepkih na račun gorenjcev, štajercev in dolenjcev. O primorcih in ljubljančanih pa ne vem nobenega vica. Se priporočam za kak nasvet. Bom lahko drugič še bolj politično korekten in ne bom ostal dolžan niti najbolj zabačenim zaselkom na sončni strani alp.

Torej, kaj se na takšnih dogodkih počne? Ljudje sedijo v gostilni, pijejo svojo priljubljeno pijačo in se pogovarjajo o bolj ali manj nezanimivih temah. No, da ne bo pomote. Teme same po sebi so nezanimive, kar pa še ne pomeni, da pogovor ne more biti zabaven in sproščujoč. Res pa je, da nekih brain-teaserjev ni za pričakovati.

Skoraj pozabil! Romantični highlight večera, Fant speče Punci torto za rojstni dan. Romantični poop večera, Punca tort ne mara.

Spoznal sem nekaj zanimivih ljudi, ki se jih še splača srečati. Zakaj sploh pišem o stvareh o katerih praktično nikoli ne pišem in tudi takšnih blogov ne berem ((pravzaprav, če sem bolj natančen tudi ne-takšnih blogov skorajda ne berem)). Enostavno zato, ker sem obljubil. Obljuba pa dela dolg.

Christinchy, a bo? 🙂 Slike, aja, slike. Z MOJIM! 😉