Hm, verjetno že res malo pretiravam s temi pametovanji mojih otrok ampak danes zjutraj je bila stvar resnično priceless…

No, potrebno je razložiti še nekaj ozadja. Gaby je ta teden odsotna, ker je na seminarju v Grčiji. Ok. Torej v spalnici spim sam. Nekje sredi noči je k meni privandral Jakob. Ne vem več kdaj, kako in zakaj, ker sem bil na pol v komi proti jutru, ponavadi, ko se zdani pa pride v sobo še Ema. Ema se sicer uleže zraven ampak nerada spi naprej. Ponavadi se premetava toliko časa, dokler ne vstanem. Danes se je odločila in brskala po predalih. Pred odhodom je Gaby morala opraviti še vse družinske obveznosti (jasno) in tako je v predalu ostala odprta in ne do konca porabljena škatlica na kateri piše Durex. 🙂

Ema: “Ati, kaj je to?”

Odgovor, da so v škatli balončki ne bi bil primeren, ker otroci imajo radi balone in se z njimi igrajo. Potem bi imel več problemov s tem, da ju prepričam, da se z baloni ne moreta igrati.

BW: “Ehm, preveč je kompliciran, da ti zdaj to razlagam, boš že zvedla, ko bo čas za to.” ((Strah in trepet vsakega očeta, mar ne?))
Ema: “Kdaj pa ati?”
BW: “Upam, da ne prehitr!”
Ema: “Ati, že vem kaj je toooo!”
BW: “Aja?”
Ema: “Ja. Seveda. To so eni bomboni.”
BW: “Eh?”
Ema: “Jaaaaaa, ati! Bomboni so. Samo so že stari. Ful stari.”
BW: “?!?!” ((Tukaj me je že skrbelo kaj bo še modrovala))
Ema: “Zato jih ne bom jedla. Fuj. Bek. Bom rajši čokolino. Greva dol ati.”