Jakobova pametovanja #5
No, da razveselim tiste, ki so vam všeč pametovanja Jakoba in Eme. Ena za eno sončico, da bo mela lepši dan, or whatever. 🙂 Tokrat dvojno pametovanje.
Po vrtcu se odpravimo na bližnje igrišče. Smo se že zjutraj zmenili. Če ne bo premrzlo. Po njunih definicijah ni bilo ((Meni so pa na klopci ob igrišču skoraj otrpnili prsti na rokah)). Najprej na igrala potem pa McDonalds v Europarku in igranje v tisti Europark igralnici ((Samohranilstvo pa to…)). Plan je bil dober, med igranjem v igralnici bi jaz lahko morda skočil v trgovino ((Načrt obiska trgovine je neslavno propadel saj se je Jakob naveličal igranja po točno sedmih minutah)).
Med igro na igrišču, tistem zunaj, Jakob naznani, da ga tišči kakak in da NE BO mogel zdržati do doma, kaj šele do McDonaldsa. Ok. Smo šli nazaj v vrtec. Na srečo še ni bil zaprt. V vrtcu imajo taka majhna stranišča za otroke, enega si je prisvojil Jakob in medtem, ko sem mu brisal rit, je šla Ema v sosednje stranišče, splezala na školjko in se nagnila preko ograde, da gledala kako se obriše rit.
No, plezanja po raznoraznih objektih ne pustim, zato sem ji rekel naj se spravi dol. Enkrat, dvakrat, trikrat. Potem sem jo dol potegnil in jo poslal stran. Dretje. Takrat pride čistilka, ki je pospravljala vrtec. Spravil sem se oblačit Jakoba. Ema je začela oponašati gasilsko sireno.
Čistilka, Emi: “Ja, kaj pa zdaj to?. A je Ema malo poredna?”
Jakob, bolj potihem, meni: “Ati, reči da je ful poredna!”
No, na koncu se končno odpeljemo proti Mariboru ((Kar se kazensko skoraj ne bi zgodilo)). Med vožnjo po avtocesti, prehitim dva tovornjaka in se potem umaknem, ker so zadaj za menoj prihajali nekateri, ki so vozili več kot 125 km/h kolikor ponavadi nastavim, da ne nucam tiščati pedala.
Jakob: “Ati, daj gas! Joj no! Vsi nas prehitevajo…”
Izrazi na obrazu in kriljenje z rokami je bilo priceless.
Dan se je potem končal brez zapletov. No, omembe vredno je edino še dogodek v igralnici Europarka. Medtem, ko sem obuval Jakoba, da gremo počasi domov, je Ema še norela. Probavala je plezati po mini umetni steni. No, ni ji čisto šlo in en fant, za kaki dve glavi večji od nje je postal nestrpen in jo odrinil vstran. No ja, Ema je vseeno hotel plezati, ga je potisnila nazaj in se prerinla predenj, potem sta se znašla na blazini. Ema ga je dvakrat brcnila in trikrat klofnila. Fant je pobegnil iz igralnice, Ema pa nazaj na steno. Jaz pa v šoku ((Moj otrok, pa že ni tak!)) hehe.
2 thoughts on “Jakobova pametovanja #5”
Ema bo naslednja Martina Čufar, Jakob pa naslednji Rossi (ne, ne bom napisala Schumi, ker mi gre tip izjemno na jetra). 😛
Samohranilstvo se pa sliši kot hudo naporna stvar. 🙂 Bo treba v trgovino hodit takrat, ko se potikaš po Ljubljani, ko sta tamaučka v vrtcu. 😉
P.S. Otroci imajo zelo selektiven termostat očitno.
Zgleda si Ema zna izborit svoje mesto 🙂
Comments are closed.