Javni zasebniki
O cem bom pisal? O tem, da se je BeeBee precej zasekirala, ker so odkrili njeno ime. Se vec, objavili so ga v reviji!
No, ne bom pisal o BeeBee, ker nimam kaj povedat o njej in ker je niti ne poznam (no, sicer bi jo zdaj lahko zacel zalezovat (kar me sicer navdaja z nekim strahom, da mogoce kaka bloggerka (rrrr :P) ali pa se huje blogger (kako butasta beseda) zalezuje prav v tem trenutku in cepi pod mojim oknom (ce dobro premislim (no, ce res dobro premislim, se mi zdi, da sem pretiraval z gnezdenjem oklepajev in dvomim, da se bom pravilno ven zmazal), sem pod oknom ze ene parkrat nasel drek, skupaj s sekret papirjem) in lovi zablodele frekvence mojega monitorja) in naredil kak res podroben web site o njej in jo poblize spoznal) in mi je v bistvu vseeno, kako ji je ime in kaj se z njenim imenom dogaja, se vec, celo pridigal sem ji, da ni bilo lepo, da je sla kar revijo skenirat in objavit.
Kdo sem jaz? David Klasinc. Google me kar dobro pozna. Results 1 – 10 of about 9,810 for “David Klasinc”. U madonca! No ja, sem bil na prevec mailing listah in to se pozna.
In kaj zdaj? Nic, v bistvu sem mnenja, da je anonimnost ena iluzorna pravica, za katero se ljudje ‘skrivajo’. Big brother is near. Ima svoje prednosti in svoje slabosti. (Si je kdo ogledal ogledal Gattack-o?) Dvomim, da se mu lahko izognemo. Psi ze nosijo podkozne cipe, ki se jih da prebrati z ustreznim citalcem. Vprasanje je, ali jih bodo imeli tudi nasi otroci.
S tem, ko objavis svoj blog v internetu, se izpostavis javnosti. To drzi. Ali ima javnost pravico izvedet kdo si, je pa drugo vprasanje. Morda ja, morda ne. Ali imas ti, kot nekdo, ki je svoj blog dal v branje javnosti, pravico ostati anonimen? Isti odgovor, kot prej.
Naravnost utopicno pa je pricakovati, da bos v resnici ostal anonimem. Nekaj casa ze, ne pa prav dolgo. Moras precej dobro poskrbeti za tako stvar.
Cookie (link do njegovega bloga poiscite med si.blogs) je dal v enem komentarju lep primer, telefonski pogovor na javnem mestu, konkretno avtobusni postaji. Vendar je IMO zavzel popolnoma napacno stalisce, da je to zasebna stvar. Nekaj kar pocnes v javnosti, ni in ne more biti zasebno. So izjeme, recimo banke, poste in podobne zadeve ampak, ce bi rad, da te ljudje ne poslusajo, kako kujes nacrte za world domination, jim lepo razdeli zamaske za usesa ali pa se zapri v kako luknjo.
Torej, ce noces, da tvoj javno zasebni blog postane javno javni blog, ga pac ne pisat. Preprosto.
6 thoughts on “Javni zasebniki”
Sem napisala ze en blazno dolg komentar, pa nima smisla. Mi je pa vsec, da se o tem razmislja.
Kje?
Kje napisala komentar? Tuki, pa sem zbrisala.
Aja. Hm, skoda. Fino je, da clovek pove to kar misli, brez zadrzkov. Ce bi vsi to poceli, bi se sicer vecina najbrz pobila med sabo, bi pa ostala samo elita. 😉
Nisem napisala nic novega, samo vse skupaj bi izpadlo narobe. Sem pa do zdaj uspesno Googlu skrivala povezavo med svojim imenom in blogom, ko bo clanek v tekstovni obliki objavljen na netu, pa to ne bo slo vec.
No ja, se mi je pa promet povecal. 🙂
Comments are closed.