Avtorske pravice, kdo si kaj lasti?
Na Slo-Tech forumu spet poteka burna debata na temo avtorskih pravic. O tem sem tudi tukaj že pisal. Se pa še vedno najdejo primerki, ki koncepta intelektualne lastnine in avtorskih pravic enostavno ne razumejo. No, ali pa nočejo razumeti.
Malo prejle sem spesnil tole mantro:
Ko kupim CD,
Ne kupim lastništva vsebine,
Kupim pravico,
Omejeno pravico,
Do uporabe vsebine,
Ki se nahaja,
Na tem CDju.
To pravico določa tisti,
In samo tisti,
Ki je avtor/založnik ((odvisno od dogovorov/pogodb med avtorjem in založnikom, se razume)),
Tega CDja in vsebine na njem.
Ta entiteta je edini bog nad to vsebino ((v okviru lokalno veljavnih zakonov, se razume)).
9 thoughts on “Avtorske pravice, kdo si kaj lasti?”
Ja, ta spc je trd kot buča. Četudi bi mu s kladivom poskušal zadeve zbiti v glavo, bi moral kar nekajkrat zamenjati kladivo…
Ja, glede na to, za kako sveto se ima avtorska pravica, je kar prav, da si napisal mantro.
Avtorska pravica mora biti sveta.
Kit, nisi dosti boljši, saj tudi ti bluziš.
Nad avtorjem je zakon o avtorskih pravicah, ki določa, kaj sme, in česa ne sme zahtevati avtor. Avtor ti na primer ne sme prepovedati ali onemogočiti izdelave treh kopij cedeja za domačo rabo. Ne sme ti prepovedati fotokopiranja knjige. Ne sme ti prepovedati javne rabe njegovega avtorskega dela pri pouku. In še marsikaj. Preberi si zakon.
O.
Okapi, footnote si spregledal. 🙂
Zakaj mora biti avtorska pravica sveta? V čem je avtorsko delo drugačno od dobro napeljanega vodovoda? Sploh kar se tiče računalniških programov ….
Avtorska pravica je sveta v tem smislu, da ima avtor pravico odlocati kdo, kdaj in kako bo lahko uporabljal vsebino, ki je delo avtorja. Seveda v okviru zakonskih omejitev.
Vodovod se razlikuje po tem, da tebi majstr racuna storitev in material. Material ti proda, storitev tudi. Storitev je v taki obliki, da je ti ne mores kar nest k sosedu in mu jo dati ali posoditi. Material pa ostane tvoj, saj ti ga je prodal.
Pri programu je razlika ta, da ni nekega materiala, razen medija na katerem pride program. Cena medija je zanemarljiva, v primerjavi z materialom za napeljavo vodovoda. Programer, ko napise program, ti ga proda pod nekimi pogoji, ki jih on doloci. Ce ti dovoli, da ga naprej distribuiras, potem je to ok, ce ti tega ne dovoli, potem tega pac ne smes poceti.
Vodovodarjevega znanja in njegovega intelekualnega vlozka ne mores kar tako prekopirati.
Vem, kakšna je VSEBINA avtorske pravice. Pojasni mi prosim, zakaj ima po tvojem avtor pravico, da prepove reproduciranje, priobčitev javnosti, uporabo spremenjenega dela ter uporabo primerkov. Pa ajde, recmo, da je to (hipotetično) upravičeno – zakaj naj bi bilo vse to upravičeno še 70 let po smrti avtorja. Če že ni hecno (definitivno vsaj kar se tiče programov) iz drugega razloga, je hecno vsaj zato, ker je program po 100 letih uporaben samo še kot muzejski eksponat, poleg tega pa ne vem, kaj ima avtor od tega, da ga varuje avtorska pravica še 70 let po tem, ko bo njegov ustvarjalni duh odšel v drugo dimenzijo. Po mojem ne deluje lih vzpodbudno na njegovo ustvarjanje, no.
Avtor ima pravico, da prepove reproduciranje, ker je avtor. To se ti ne zdi dovolj? Bo kaj narobe, ce se jaz podpisem pod tvojo diplomsko nalogo in jo predstavim kot svojo? Ali pa pod en kup strokovnih clankov, ki so te pripeljali do doktorata? Kaj pa ce ti zaradi tega, ker sem jaz tvoj CD prekopiral zaradi tega nic ne zasluzis? Recimo, da v razvoj nekega programa vlozis deset let dela. Znanja, investicij. Zacnes lahko kar s srednjesolsko matematiko, nadaljujes s programiranjem in potem poznavanjem algoritmov in tako naprej… Avtor ima VSO pravico postavljati pravila kaj se z njegovim delom sme in cesa se ne sme (spet seveda v okviru lokalno veljavnih zakonov).
Zakaj je pa to upraviceno se 70 let po njegovi smrti, pa ne vem. Vprasaj Bonota pa Disney Inc. To so oni zrihtal. To se tudi meni zdi rahlo sporno. Po drugi strani je pa res, da moj otrok po meni deduje vse moje premozenje. Ne vem zakaj ne bi mogel se intelektualne lastnine. Naceloma se mi zdi smiselno.
Pri racunalniskih programih je stvar malo drugacna, se strinjam. Copyright nad programom, ki je star 20 let je ze bizarnost. Ze deset let je vprasljiva doba. Tukaj sem takoj za spremembe zakonov, ki to dolocajo. Recimo, da bi bilo smiselno ukiniti copyright, nekaj let po tem, ko se ukine prodaja nekega produkta in se prekine tudi podpora za ta produkt. Pa se kako leto rezerve recimo.
Comments are closed.