Kam gremo? Crno jezero. Na Pohorju. Vsi za akcijo? Jasno! Kje je to? Malo naprej od doma na Osankarici.

Pa smo se odpravili. Eno leto starega mulca ne mores nagnat, da bi hodil od vznozja Pohorja, pa vse tja nekam pod vrh (tudi zaradi tega, ker se ne zna hodit prav dobro), pa tudi mene ne mores. Pa smo sli, nacrt je bil preprost: z avtom do doma na Osankarici in potem pes do jezera.

Pot se je vila od Maribora, do Slovenske Bistrice, pa naprej gor v hrib, do Tinja proti Trem kraljem. Zaceli na asfaltu, k Trem kraljem pa je vodil makedam. Nic kaj posebnega niso bili ti trije kralji, malo smo se, kar iz avtomobila, razgledali naokrog, poiskali kak kazipot, ki bi vodil do doma na osankarici. Ni ga bilo, torej naravnost.

Makedam, se vec makedama in od nalivov unicen makedam. Smo se prebili do nekega znaka, ki je kazal kam treba peljati, ce zelis na Osankarico. Sledili smo mu (slepo?) in prisli do krizisca treh cest (cest?!), ena je bila nasa, torej napacna, druga je bila speljana tja nekam v hrib, tretja pa tja nekam v dolino. Sli smo v hrib. Mali je spal, Gaby pa mizala medtem, ko sem jaz vozil preko lukenj in si zvizgal Camel Trophy theme music. Levo pod nama pa se je bohotila globel, ki je bila oddaljena vsega nekaj deset centimetrov, nekaj deset metrov globoka in precej na gosto porascena z drevesi. V glavnem pot je bila vec kot ocitno napacna ampak sedaj naju je pa ze fejst matralo kam hudica pelje ta pot.

Po kaki uri voznje smo se pripeljali na neko pot, ki je bila, no avtocesta napram tisti, po kateri smo se cijazili prej. Peljal sem lahko celo 40km/h. Kmalu je bilo jasno kam pot pelje. Na Areh.

Jupi! Na Arehu, na vrhu, na parkiriscu, se ustavim, mali se vedno spi, pogledam Gaby, skomigneva in se odpeljemo proti domu. Mnja. Nas izlet se je spremenil v skoraj dvourno off-road avanturo. Jaz sem se se kar zabaval, mali se je naspal, Gaby smo pa potem kupili en hamburger v tisti grdi kapitalisticni restavraciji in se je vse dobro koncalo. 😉

Zvecer je Jakob spet dobil vrocino, ki se je potegnila cez noc v nedeljo. Bomo videli kaj bo. Ce bom spet prijavljal bolnisko, bodo v sluzbi popenli. Ugh. 🙁