Vceraj? Ja vceraj, no tudi danes, pa ceprav je dan star sele eno uro in enajst minut po uri na pecici (ta ura je nadvse hecna zadeva, ker pokaze 23:59, potem pa 24:00). Danes klicala Gaby in povedala, da prideta z Emo iz bolnice, zelo verjetno, da ze jutri. Juhu, groovie! BigW pa v akcijo, pospravljat stanovanje.

Ja, jamral bom, fejst bom jamral, tako zelo bom jamral, da bo kar bolelo…

Okrog enih letim iz sluzbe, povrsinsko pospravljanje, norenje sem ter tja. Potem sibam po Jakoba v vrtec in vmes delam plane, komu naj ga podturim medtem, ko bom jaz pucal in pospravljal. Mrfi na gobec te bom sunil. Takrat jasno nihce nima casa, ce pa ga ze ima, ga pa ima precej malo in tako Jakob pristane pri sosedi, ki ga z veseljem malo popazi. Celo veseli se tega! Juhu! Jakob? Ne, on pa ne, Jakob se pa zverinsko dere. Po mojem ga koljejo si mislim, ko ga slisim med sesanjem predsobe. Pomivanje tal sem opustil oziroma sem ga prelozil na vecerni cas, takrat, ko bo Jakob spal. Sem pa uspel narediti vecino drugih stvari.

Dnevna soba zrihtana, spalnica zrihtana, postelje za tamalo se ne bom preoblacil, da ne bo prehitro usrana. Kuhinja more or less zrihtana, pospravit je treba se mizo in odnest smeti. Kopalnica in WC, recimo.

Nacrte mi pokvari Jakob, kdo pa drug, ker se trudi, da bi zaspal vec kot eno uro, vmes se dvakrat na vse pretege razjoka, spije cetrt litra vode in uspesno uspava mene. Zbudi me okrog pol ene ure zjutraj, ko me brcne v glavo. Potihem grem ven iz spalnice, baby monitor je crknil, oziroma, nacrtno sem ga pustil, da crkne. Baterija je namrec ze kar slaba in bi rad, da se cimbolj sprazni. Stvar je rahlo neugodna zato, ker moram peljati psico ven. Je bila zunaj, ko sem prisel iz vrtca s tamalim. Ze v predsobi zavoham njeno prdenje. Greva ven, jasno, bi zdaj pocela vse samo srala in scala ne bi. Koncno se polula in hitim not, mali se vedno spi. Sreca.

Pasji prdec se do takrat se ni razkadil, pa mi je malo sumljivo, prizgem luc v dnevni sobi in ohoho! Pasji prdec je postal pasji drek, precej obsezen, raztresen po celi dnevni sobi, jasno po tepihu. Drek pa v driskasti obliki, tak, da ga ne mores z lahkoto pobrati. Juhuhu! Ni za zameriti psici, ob treh popoldan je bila zunaj in pac ni zdrzala, jaz sem pa spal v spalnici za zaprtimi vrati (ok, zamerim ji sedaj to, da sva bila pred dobre pol ure zunaj, skoraj dvajset minut, pa je ta cas igrala turistko in ovohavala vsako pofukano travico in kandelaber namesto, da bi scala in srala, no tudi tega ji nisem zameril, ce sem natancen. Zamerim ji sedaj to, da sedi tukaj, diha kot, da bo glihkar rodila, cvili kot zmesana in mi tezi naj jo peljem ven! WTF!??!?! V bistvu ne sedi pri miru ampak se sprehaja gor in dol po kuhinji in je NADVSE nadlezna, jaz se pa trudim vecerjat). Ja, sem jo peljal ven in vse to.

V bistvu sploh ne bom napisal do konca, ker me bo spravila ob zivce, ker sem imel ene par res dobrih, blazno smesnih, stvari za napisat. Ampak sem vse pozabil. Ob tem psicinem pretvarjanju, da je lokomotiva ali pa, da je dvajset let nepofukana zenska, ki je tik pred orgazmom svojega zivljenja se clovek ne more koncentrirati, se jesti ne morem. Pa bi rad, ker sem lacen. Lezi mi pred nogami, cvili, sopiha in se prestavlja iz lezecega v sedeci polozaj. Vklaplja se baby monitor, ki je na polnilcu in ga ne morem vzeti s sabo, zgleda, da se Jakob premetava po postelji, jaz pa zdrzujem neznansko slo, da bi psici blagovoljil eno tako konkretno brco tja nekam med rebra.

Pa sem se raje zadrzal in sem jo peljal ven. Drisko ima. Sem si oddahnil, najprej sem mislil, da se goni.

Osem minut do dveh, se imam cas, tako ali tako moram pocakati, da susilec posusi cunje, da lahko notri zabrisem to kar sedaj stroj pere in dam prat se zadnjo odejo, ki se ni oprana. Vmes bom pa pomil tla v kuhinji. Stratesko se moram lotiti zadeve, da bom pomival od vratom v notranjost kuhinje. Ne ne ne, ne bom se zaprl v kot, no bom se ampak v kotu je racunalnik. 😉

Ah, geeks…