Takole, mi skace, gor in dol po glavi. Ena sama, ideja. Zacel bi pisati se en blog, v Anglescini. Ampak ze Adi je modro dejal, da kvantiteta sinonim za kvaliteto ni. Pa se lakota me grabi, cokolino si bom ‘kuhal’.

Nevem tocno zakaj bi blogiral v nematerinem jeziku. Mogoce me moj ego matra, mogoce si podzavestno zelim slave in bralcev iz vsega sveta in vsaj 40 komentarjev na posamezen entry.

V tem trenutku mocno dvomim v svojo podzavest. Lahko pa spet malo ‘razrahljam’ nastavitve okrog postanja komentarjev, bom takoj dozivel nirvano, ker bo polno komentarjev, v tujih jezikih! Pa vsak mi bo viagro ponujal. 😛

Misel o novem blogu bo pocasi pregnala misel o hrani. Mnjah, pa sem spet v dilemi. Takrat, ko imam prazen hladilnik tocno vem kaj bom jedel. Zdaj je pa hladilnik tak, kot, da bo kmalu poroka. Se pa ne morem odlociti kaj bi jedel. Kruh je, jogurti so (btw, zadnjic sem kupil Yogsi z okusom pomarance/korencka, zanimivo ampak banana se vedno rula), polno enih namazov, tri razlicne salame (Gaby temu pravi klobase… Pohorci, kdo bi jih razumel?), rizota, tortelini, ma vse kar ces. Ampak kaj naj izberem?

No, zmagal je Cokolino. Pardon, Lesnik cokolino.

Druga misel, ki mi pohajkuje po glavi je pa ta, da bi zacel nase znake pisat. Ne vem zakaj ampak zdi se mi, da je prisel cas. Mogoce.