Takole je bilo. Noč, prvi december, svetovni dan boja proti Aidsu. Priznam, nisem imel rdeče pentlje pripete na sebi. Ampak se s svojim (sicer prisilnim) celibatom na prav posebno svojevrsten način borim proti tej bolezni. Kugi dvajsetega stoletja… No, pa dovolj bodi o tem, spet sem izjavil, da sovražim Windows.

Zakaj? Preprost razlog, zato, ker je sistem zasnovan tako bebavo, da človek ne more priklopiti novega monitorja brez, da bi pri tem ne naredil sranja na kubik.

Sosedu sem radodarno posodil svoj LCD monitor, ki mi je stal že kake tri mesece v omari. Vem, potratno. No, tako je bilo, monitor ima DVI vhod, VGA kabla pa nisem našel, sem šel preverit njegovo grafično kartico. NVidia, GeForce something. DVI izhod. Fino. Prinesem monitor, iztaknem VGA kabel, vtaknem DVI kabel, prižgem monitor, slike od nikoder.

Jasno, cepec, če se je kartica ob bootu preklopila na VGA izhod. Eh, bom rebootal. Vklopim spet CRT monitor, da bi ugasnil mašino in na moje presenečenje je slika tudi na CRT monitorju črna ozitoma je ni. Sploh ni signala, monitor gre veselo v stand by mode. Ah, malo se je skegljalo kartici, se zgodi. Iztaknem CRT monitor, vtaknem LCD monitor, pritisnem reset. Hardcore!

Slika se pokaže in mašina se začne bootati. Pokaže se WindowsXP boot up screen in po nekaj trenutkih slika izgine. Moral bi se pokazati Windows Logon screen. Pa se ne. Monitor protestira in gre v stand-by mode. WTF? Preklopim na CRT, butnem po reset tipki, čakam, namesto Windows Logon, monitor v stand-by. WTF?!

Popenim. Preklopim na LCD, bootam v VGA mode Windows XP. Vse ok. Gruvi! Odprem display properties, nastavim ločljivost, kliknem ok, monitor v stand-by. Popenim. Reset. VGA mode, odpiranje browserja, ideja! Mogoče nucam driver za monitor (ja, vem patetično bizarno se sliši). Downloadam driver, ga inštaliram, driver se inštalira, kliknem ok, monitor v stand-by. Z ALT-F4 in CTRL-ALT-DEL nekaj motovilim v upanju, da resetiram računalnik (upanje umre zadnje), butnem reset tipko.

VGA mode, Pogledam display properties, juhu inštaliran je tapravi driver za monitor. Nastavim ločljivost, kliknem ok, monitor v stand-by. WTFWTFWTF?

Popizdim, odpravim se na NVidia.com, da dobim še zadnjo verzijo driverja za grafično kartico. Mogoče me to reši. Preklikam se do željene lokacije in pri NVidii rečejo trideset megabajtov dolgemu paketu, ki ima končnico imena .exe, driver. Ja, 30 MB, to je driver. Bravo, bravo, bravo! Vsi trije mirorji in “primary” download site imajo zgleda bandwidth limiter nastavljen na 20kB/s. Obupam.

Sosedu rečem, da naj potegne driver dol, dvakrat klikne nanj in sledi navodilom, ter ga inštalira, pa da vi potem stvar morala delati.

Ni me še klical. Predvidevam, da je razkantal celo mašino in se me niti ne upa poklicati.

Če se bo sedaj našel kak pametnjakovič, ki bo začel litanije o tem kako treba inštalirati in deinštalirati driverje v Windows in kaj bi moral narediti preden sem priklopil monitor in da je to NVidia in nevem kaj še vse, mu lahko povem kako sem jaz točno isti monitor priklopil na svojo GNU/Linux mašino. Odklopil sem stari monitor, priklopil novega, pritisnil CTRL-ALT-BACKSPACE, Xorg so naredili samomor (ker to pač morajo narediti, če pritisneš zgoraj omenjeno kombinacijo tipk), po treh sekundah, ko se je kdm zbrihtal, me je na monitorju (LCD) čakala slika. Nobenih driverjev, nobenih rebootov, nobenih resetiranj NIČ.

In, če mi sosed reče, da ni mogel inštalirat driverja za grafično kartico, ker ga ni znal in/ali je imel kakšne druge probleme, bom prvega, ki mi reče, da so Windows desktop sistem zato, ker je z njimi lažje delati, treščil na gobec.

Hvala.