Bruhanje
Ko babica preveč nafutra svojega vnuka, vnuk potem doma malo zakašlja, slina se mu zaleti, želodec naredi salto in vse kar je babica stiščala svojemu vnuku (bolj na silo, kot ne, ker pač mali je suh in mora jesti) v usta in potem v želodec, pride na dan. V obliki rjavo-rumene zmesi polne raznoraznih koščkov in ocvrtih šampinjonov.
Kdo bo to počistil? Psica, z največjim veseljem kot, da že tri dni ni jedla. Do zadnje pikice, še ‘poušterček’ na kuhinjskem stolu je očistila. Globinsko!
Dober tek! 😉
3 thoughts on “Bruhanje”
Jao.. ZAJTRK ČLOVEK ZAJTRK
Svašta. To je verjetno povezano z izkrivljeno percepcijo mladih staršev, ki jim baje otroški drek začne dišati.
Tamara, ne ni. Psica je ze prej ‘pucala’ razno razne podobne zadeve. Psi to pac pocnejo.
Otroski drek smrdi. Je pa res, da drek od dojenckov, torej otrok, ki so dojeni in samo dojeni ne smrdi tako zelo. Ima nek vonj ampak ni tako intenziven, kot ‘good old shit’ vonj… 😉
Je bil pa hec, ko se je Gaby enkrat najedla suhih marelic, tko res jih je precej pojedla. Jakobov drek je imel potem vonj po marelicah… Ne, ni disal… ;>
Comments are closed.