Že nekaj časa je Capybara preseljena v klet, takole približno vsa stvar zgleda
Alien life forms? Danes zjutraj sem odprl omarico za kruh, v tistem trenutku se mi zadere neznan glas: “Fuck, stari! Dej luč ugasn!”
6 thoughts on “capybara.lubica.net & alien life forms”
He he…je pa lepo zloženo
kot za strežnike mi je všeč. prostoren je. pa dedicated monitor. sam moram (s programerskim križem!) pod mizo, da pretaknem kabel za monitor iz namiznika v strežniško kišto.
alien life forms pa… hja, stari, tvoje so milo rečeno primitivne… še kolesa niso izumile… v moji omarici za kruh (ni čisto nepodobna) so nekoč že načrtovali warp drive in kolonizacijo vesolja…
Na fuzinah, ko sem se selil, sem odkril gnezdo mravelj. Med nekimi knjigami, bolj natancno med Biologijo Celice in se eno primerno debelo bukvo. Ko sem umaknil prvo, so mravlje zacele bezljati sem ter tja in panicno popravljati mravljisce.
Zaradi pomanjkanja podpore je potem druga knjiga padla. Obe knjigi sta bili debeli vsaj pol ducata centimetrov in kar precej tezki. Ja direct hit…
Hehe, zadnjic sta cimer in sosed v studentskem domu delala tople sendvice, pa je potem sosed pozabil eno vrecko presenecenja tu… po treh tednih nepremicnega vegetiranja je iz kruha, posebne salame in sira ratala nova oblika vegetacije.
Ko sem se zivel v studentskem stanovanju v BS-3 s tremi soborci, se je zgodilo, da je eden izmed njih nekoc v pecici pustil lazanjo. V taksni fini teflonski posodi s prozorno pokrovko. Ko smo stvar odkrili, smo jo ljubkovalno poimenovali – antrax. 🙂
Epilog: vse skupaj smo prestavili na balkon in ‘zadevi’ privoscili se skoraj 3 leta zivljenja. Ko smo se selili, pa smo ji podarili vecni pokoj v kontejnerju ljubljanske Snage.
6 thoughts on “capybara.lubica.net & alien life forms”
He he…je pa lepo zloženo
kot za strežnike mi je všeč. prostoren je. pa dedicated monitor. sam moram (s programerskim križem!) pod mizo, da pretaknem kabel za monitor iz namiznika v strežniško kišto.
alien life forms pa… hja, stari, tvoje so milo rečeno primitivne… še kolesa niso izumile… v moji omarici za kruh (ni čisto nepodobna) so nekoč že načrtovali warp drive in kolonizacijo vesolja…
Na fuzinah, ko sem se selil, sem odkril gnezdo mravelj. Med nekimi knjigami, bolj natancno med Biologijo Celice in se eno primerno debelo bukvo. Ko sem umaknil prvo, so mravlje zacele bezljati sem ter tja in panicno popravljati mravljisce.
Zaradi pomanjkanja podpore je potem druga knjiga padla. Obe knjigi sta bili debeli vsaj pol ducata centimetrov in kar precej tezki. Ja direct hit…
Pocutil sem se kot Ender.
Hehe, zadnjic sta cimer in sosed v studentskem domu delala tople sendvice, pa je potem sosed pozabil eno vrecko presenecenja tu… po treh tednih nepremicnega vegetiranja je iz kruha, posebne salame in sira ratala nova oblika vegetacije.
Ko sem se zivel v studentskem stanovanju v BS-3 s tremi soborci, se je zgodilo, da je eden izmed njih nekoc v pecici pustil lazanjo. V taksni fini teflonski posodi s prozorno pokrovko. Ko smo stvar odkrili, smo jo ljubkovalno poimenovali – antrax. 🙂
Epilog: vse skupaj smo prestavili na balkon in ‘zadevi’ privoscili se skoraj 3 leta zivljenja. Ko smo se selili, pa smo ji podarili vecni pokoj v kontejnerju ljubljanske Snage.
E ja, eni mamo pa remote na serverju :)))
Comments are closed.