Takole sedim v sluzbi na sekretu, opravljam dolznost. Pa to pocnem kar pogosto, nevem nekaj na tistem sekretu tako zrajca moja prebavila, da enostavno treba it. No, (aja, se tale neumestna, ki je pa se kar na mestu. Dvajset metrov stran od nase sluzbene bajte so zaceli nekaj graditi. Sedaj se dam bohoti velik zerjav, za nekaj nadstropij visji od nase male zgradbice. Kabina je kakih 30 metrov od WCjev, moskih (no najbrz tudi zenskih, ne vem kam gledajo okna v tistih WCjih (kako hecno bi bilo, ce bi imeli unisex sekrete) ampak, predvidevam, da v isto smer), torej mozakar, najbrz s cikom v ustih sedi v zerjavu, tam pretovarja tezka bremena po gradbiscu in ima prekrasen pogleda na serjo treh pisoarjev v nasem sekretu. Hecno, precej hecno. No, cela stvar mene sploh ne moti ampak zgleda, da sem edini, tri dni nazaj je nekdo celo okno prelepil s papirjem. Najbrz se je bal, da ga bo Mirko (recimo, da je Mirko) iz zerjava vsak dan gledal k hodi podajat roko svojemu najboljsemu prijatelju. Ja, prav posebaj je zato tam gor…)

No, da se vrnem k naslovu… Ko takole clovek sedi na WCju ima priloznost slisati mnogo ljudi pri njihovi potrebi, danes se ne bom ukvarjal z vzdihi, stokanjem in raznimi medmeti, ki jih ljudje sproducirajo med velikopotrebljanjem ampak z tehnikami brisanja riti.

Najprej pride trganje papirja. Zaslisi se odmotavanje, tukaj nekateri RES pretiravajo, odrolajo pet metrov papirja, potem slisis en tak hiter Shhhc in spet odmotavanje. Hello!!! Dajte mislite malo na okolje ljudje, sekret papir je ultra beljen obarvan, odisavljen in potiskan z raznimi vzorci. To stane!

Potem je tukaj primer odrolanja pol metra (ali malo vec) papirja in posamicno trganje listicev na manjse kose (jaz spadam v tole kategorijo s tem, da je tukaj trganje na dva kosa in potem prepogibanje na pol, jebi ga, better safe than sorry!) in potem smirglanje.

In pa se trganje na posamicne listice. No, to je meni spooky… prevec me je strah, da bi zaoral tam kjer ni treba. Saj ne, da bi bilo to tako zelo grozno ampak, eh, ni glih prijetno no. Sploh ce se pozabis in si potem med potjo do umivalnika popraskas nos.

Tehnik smirglanja je pa precej. Clovek kar ne more verjet kaj vse slisi. Od dolgih in dolgotrajnih Shhhhc-ov, ki trajajo precej casa, do takih malo krajsih, ki sledijo en drugemu (tukaj imam na sumu, da ljudje vmes papir prepogibajo (izkusnje pac, Meta je to pocela, no najbrz ze pocne) ali pa prvemu Shhhc-u sledi nezno tapkanje po riti in potem spet Shhc. Shhhc – TapTapTap – Shhhc – TapTapTap – Shhhc. Jaz sem strikno one-wipe-one-paper kind of a person. En kos za enkrat, ostalo je ze pretiravanje in spet smo tukaj pri nevarnem oranju.

Vsekakor je stvar drugacna, ce ima clovek drisko, ce stvari tecejo iz njega. Potem je potrebno najprej malo tapkat (jah, vlaga prehitro razmoci papir, potem pa spet orjemo) potem pa dva, trije Shhhc-i. Vec raje ne, zapomnite si, se dostikrat boste na sekretu, vec bo Shhhc-ev, bolj bo bolelo, peklo in skelelo!

To kar sem pa slisal danes je pa presegalo vse meje dobrega okusa. ZELO kratko odmotavanje, mogoce, mogoce dva lista in potem: Shc-Shc-Shc-Shc-Shc-Shc….Shc-Shc. Kot da bi z viledo odstranjeval muho iz vetrobranskega stekla, na grobo hitro in temeljito. Za crknit!