Berejo me mediji, kdo pa vas bere?

Berejo me mediji, kdo pa vas bere?

Mediji ((Mediji v tem primeru: časopisi, televizije, radijske postaje, lokalno omrežje dimnih signalov in signalnih kresov, ter prvi privatni časopis, ki ga nosijo golobi pismonoše)), ha? Skoraj tako presenečen sem bil, kot takrat, ko sem izvedel, da je moj blog prebirala tudi moja v.d. tašča. 😉 Ne samo to, še moja, dasiravno fiktivna, anonimnost ((Anonimnost na internetu? Ha, ha, ha.)) je šla po zlu. Razkrinkan sem bil takole, en dva tri. Have no fear, dekleta in fantje, dobri ste in tako delajte še naprej.

Tole nekako bi bil uvod v razmišljanje o tem, kdo vse bere nek blog in kakšna je raznolikost populacije, ki prebira blog. Ciljna publika? Jo bloggeji izbirajo? Površen pogled nad blogi, ki se dnevno zvrstijo na siblogs.com bo dal odgovor ne. Velika večina slovenskih bloggerjev ne izbira ciljne publike, pač bluzijo tja v tri dni, obiskovalci pa blog najdejo po nekih metodah slepih kur.

Je sploh kaj perspektive v precej ozko orientiranemu blogu? Hirkani je na nek način mnenja, da je, da bi se stvar izplačala in konec koncev, bi lahko človek tudi nekaj malega pri tem zaslužil. Moj blog je precej neusmerjen, bluzenje sem ter tja z nekim poudarkom na IT. Kaj pa vem, morda je ravno to recept za uspeh, ciljanje na splošno populacijo. Kdo pa vas bere?

Precej globoke misli za takole sobotno poležavanje na kavču, z notebookom v naročju, medtem, ko mulca razturavata dnevno sobo. Kljub temu, Veliki Brat v meni sili na plan, saj vsake toliko časa pregledam, od kje vse ljudje pridejo na tale blog. Stvari so včasih precej smešne. Še najbolj zabaven je bil tisti policaj.si, ki je iskal Katjo Jevšek. 🙂

5 thoughts on “Berejo me mediji, kdo pa vas bere?”

  1. “Hirkani je na nek način mnenja, da je, da bi se stvar izplačala in konec koncev, bi lahko človek tudi nekaj malega pri tem zaslužil” Hm, Kit, samo sprašujem se – ali se da v Sloveniji dovolj zaslužiti z blogom. In ugotavljam, da trenutno še ne, vsaj za dostojno življenje ne 🙂

    Zanimivo, pišem blog o vsem po malem, nekaj starševanja, gospodinjenja, nekaj (l)aktivizma, nekaj tekaških poskusov – berejo me pa največ mlade študentke in pokvarjenci (slednje vsaj po guglovih najdbah ključnih besed sodeč).

    Sicer pa – pri meni je najpogostejše ključna iskalna beseda TORTE in KUHINJSKE ZAVESE. Hm?

    V bistvu se ne obračam na neko ciljno publiko, ampak pišem tisto, kar mi pade na pamet ali me trenutno zanima. Jasno, verjetno bi bilo povsem drugače, če bi bila za bloganje plačana od točno določenega podjetja za točno določeno ciljno publiko. Ampak vprašanje, ki se potem pojavi pa je: ali bi mi bilo pisanje bloga potem sploh še v veselje?

  4. Potem pa je se druga stran: Jaz sem se z blogi seznanila, ko je kdo od bliznjih kam odpotoval za nekaj casa in je zelel obvescat domace. Lazje kot vsakemu posiljat mejle, je bilo pisat blog in morda objavljat se slike. Tu so ciljna publika domaci (vcasih so tud nagovarjani). (No, takega sem jaz tudi zacela pisat za sorodnike s podatki o mojem otroku)
    Hja, potem sem se “po principu slepih kur” seznanila se z blogi, ki jih ljudje pisejo “za sebe”, torej svoje misli, pa naj jih bere, kdor hoce… In tretja kategorija so tematski blogi, navadno imajo doloceno ciljno skupino. Ni tak?

Comments are closed.

Comments are closed.