Antibiotiki v bombonih
Zakaj pa ne, dosti razlike kot sedaj ne bi bilo. Morda bi jih nekateri celo manj pojedli, ker ne jedo bombonov.
Dandanes zdravnik predpiše antibiotik po minuto in pol dolgem pregledu. Krvna slika? Eh? Pa ni samo en tak zdravnik. Vnetje grla pač. Hop-cup in smo na Ospenu. Najprej sem mislil, da, saj je pa že doooolgo zdravnik in da ve kaj počne. Leta izkušenj so ga strenirala, da bakterijo zazana že v zadahu pacienta. Takisto je z ono drugo zdravnico, ki pacienta samo malo bolje pogleda, na približno oceni njegovo težo in predpiše ustrezno dozo Hiconcila v mililitrih.
Za konec sem prihranil najslajše. Patronažno sestro, ki pride domov k novopečeni mamici, ugotovi, da ima mamica mastitis, ji prepove dojenje in iz svoje male torbe privleče škatlo antibiotikov, ter ji naroči, da jih mora pojesti. Otroku pa ponudi nek ne tako zelo cenen ((V bistvu prav drag)), smrdljiv ((Dobesedno)) in nagravžno zanič nadomestek materinega mleka ((Verjemite mi, sem oboje probal, slednje je precej sladko)).
Naj mi kak ‘tafrišni’ medicinec pove kako je s tem, da ne bom kake pametne rekel.
4 thoughts on “Antibiotiki v bombonih”
Naj uganem, vročina padla, mulca te spravljata ob živce?
Resno, ravno danes sem šel po antibiotike, ki mi jih je zdravnik predpisal brez kakršnegakoli pregleda – samo poklical sem ga, pa je napisal recept. Zakaj? Enostavno, ker jih rabim, domače maže in “saj bo bolje” sistem ne pomagajo, morajo antibiotiki pobiti zadeve.
Groza? Škandal? Neprofesionalnost? Mnja, ne bi rekel.
Drugače pa večina antibiotičnih težav izvira iz tega, ker jih ljudje ne pojedo do konca…
p.s.
Meni se zdi, da vsi skupaj že malce pretiravate s tem dojenjem…
p.p.s.
Sem preizkusil materino (ženino) mleko in instant nadomestek – oboje je enako nagravžno…
Tomaz. Zaradi taksnih zdravnikov kot je tvoj, lezijo pacienti pogosto v bolnicah, ker jim ne prime vec noben antibiotik. Predvsem nepravilna, prepogosta raba je pripeljala do tega, da so bakterije razvile resistenco na skoraj ze vsak antibiotik.
V bolnici sem enkrat poslusala debato med mladimi zdravniki. Slisalo se je nekako tako:”Ob vnetju mehurja predpisi raje to in to, ali to pa to, ker to, to, to in to ne prime vec sploh..”
Taksne zdravnike, kot je tvoj bi dala na grmado, ker ne delajo skodo samo tebi (me prav briga, tebi je ocitno vseeno), ampak vsem bodocim bolnikom.
Brez krvne preiskave ne more zdravnik ugotoviti, ce gre za bakterijsko ali virusno okuzbo. Pri slednji namrec antibiotiki nimajo ucinka in jih dejansko papcas kot bomboncke.
Ko smo bili majhni, se prav dobro spomnim, da je skoraj vse pozdravil tisti negravzni Ospen. Dandanes imajo samo za otroke ze kar nekaj razlicnih antibioticnih suspenzij. Si se mogoce vprasal zakaj?
Mensezdi, da si ti malo z levo nogo vstal, ni BW tecen..
Gaby, ko sem bil majhen, so me sedem (7) let filali z Ospenom (onimi konjskimi tabletami in bolečimi injekcijami). Ker sem imel kar naprej angine in šum na srcu. Temu so rekli preventiva. Se strinjam, precejšnji wtf. Ampak na srečo sem preživel, brez nekih (vidnih :)) posledic, Ospen mi še vedno “prime” (tako kot tudi vsi ostali antibiotiki po spisku) in mi ga zato zdravnik občasno predpiše… Teta “zdravnica”, odgovorna za moje takratno zdravljenje, pa je na srečo že dolga leta v pokoju.
Moj sedanji zdravnik mi antibiotike “na daljavo” predpiše zato, ker imam, recimo temu tako, kronično stanje (zadevo, ki se kar naprej ponavlja) in zato diagnosticiranje ni potrebno.
Alternativa antibiotikom je operacija, ki jo pri nas izvajajo zelo pacarsko (2 meseca okrevanja itd…), zato pač raje občasno pojem kako škatlico antibiotikov. Imam pač pravico izbirati način zdravljenja…
Kot sem rekel že v prvem postu, problem pri antibiotikih je (tudi ali pa predvsem, stvar debate) v pacientih. Antibiotične resistence so posledica nepravilne uporabe antibiotikov (se ne poje doza do konca, ponovi 100.000 krat pri 100.000 različnih ljudeh, zadeve se malce prilagodijo…).
Zna bit, da sem tečen, to pa zato, ker nam je mulc že zopet privlekel neko bolezen iz šole.
(ja, smo vsi trije brez antibiotikov :))
Se je kdo kdaj vprašal, kakšen health hazard so šole in otroci? 🙂
Mnja, brez krvne slike ne ves kaj moras pobiti. Antibiotikov je vec vrst, eni so taksni, ki pobijejo kar vse zivo, drugi spet so malo bolj specializirani. Predpisovanje antibiotikov tako na pamet je precej vprasljivo. Ce gre pa za kronicno ponavljanje necesa, pa je tudi rezultat zdravljenja vprasljiv. So antibiotiki v resnici pomagali? Glede na to, da se stvar ponavlja en za drugim, prej ne kot ja. No, o tem specificnem primeru je tezko govoriti, ker ga ne poznam.
Hm, dojenje sem omenjal samo posredno, srz problema je nesposobna patronazna, ki ‘predpisuje’ antibiotike in svetuje materi, ki doji, da naj na tisto dojko v kateri ji mleko zastaja ne doji. Skregano z vso logiko in prakso.
Comments are closed.