Polne prelepih besed, toplih sporočil, dobrih namenov, na stotine pocukranih misli, ki bi pri nekem diabetiku pokurile pet letno zalogo inzulina, vse te misli in želje shranite počakajte do velike noči in potem še do rojstnega dneva in če ste ustreznega spola tudi do dneva žena.

Potem jih pa med seboj primerjajte. Podobnost bo neverjetna in naravnost fantastična. Ali to pomeni, da stvari samo kopiramo in prepisujemo, spreminjamo imena praznikov a želje so vedno enake in hkrati iskrene? Ali to morda pomeni, da so želje samo nek kliše, standard, ki se ga držimo kot pijanec plota in jih izražamo zgolj iz navade?

Nič kaj pristnega se mi ne zdi na ne vem koliko voščilnicah, ki sem jih dobil od popolnoma različnih ljudi a hkrati mi vsi želijo enako ob vseh praznikih, praznovanjih vsako leto znova in znova.

Ljudje, zakaj pišete voščilnice?