Že cel dan in celo prejšnjo noč.

Najbolj smešno je bilo, ko se je Jakob okrog enih zjutraj prebudil, dal roko na moje čelo in rekel, “Ajs ati!”, potem me je pocrkljal ((To je zgledalo tako, da se je name vlegel in se pritisnil k meni)) in strokovno ugotovil, da je ati “lan” in da ima “čino”.

In vse bi bilo ok, če ne bi ponoči haluciniral o begu iz zapora. Totalno sem se zasekiral nad zadnjim dogajanjem in kako se bodo stvari razpletle. Najhuje je bilo, ker nobena telefonska številka od pobeglih ni delovala in nisem mogel nikogar kontaktirat. Totalna frustracija. 🙂

PS: To, da je danes tudi Ema dobila 38 vročine v vrtcu je pa samo icing on the cake. 🙂