Bitka za cukr
Potrebno se je najesti in zajtrkovati, dati telesu energijo, da bo lahko opravljalo nujne življenske procese in se borilo proti bolezni.
Človek takole odpre hladilnik, se zagleda in ugotovi, da poleg nekaj tednov stare juhe, nekaj sirnih namazov, kocke masla iz pamtiveka, nekaj kar je bila včasih piščančja klobasa in še nekaj malenkosti v hladilniku ni ničesar. Še bolj pomembno dejstvo je, da ni mleka. Fuck!
Pogledam, če je kruh. Kruh je. Nekaj dni star, trd in suh. Preverim, če je na njem že kakšna civilizirana kultura bakterij in plesni, da ne bom izvajal genocida. Nič. Užitno! Woohoo! Samo, hudiča, a bom kruh namakal v vodo?! No, tudi to bi bila rešitev, v skrajni sili. Odpravim se k sosedu ter se čez nekaj minut zmagoslavno vrnem z litrom mleka v rokah.
Mleko se greje ((Microwave power!)), pripravil sem se na zmagoslavno drobljenje kruha. Potem pa šok! Prav udarilo me je. Nič kakava! AAAARGH!!! Ampak, kako?!?! Jah, Jakob je zadnji kakav spil dva dni nazaj. Kaj sedaj? Mrzlično grizem spodnjo ustnico, razmišljam. Kaj če samo mleko sladkam? Kaj če bi jedel Honey Bites? Nobena opcija mi ni všeč. Razkopavam shrambo. Iščem, brskam, pometam drobtinice kakava po policah… Jih bo dovolj? Premalo jih je! Skupaj z balzamiranimi molji okus najbrž ne bi bil prijeten.
Krik zmagoslavja! 200 gramska vrečka čokolade v prahu. Plešem po kuhinji, vzklikam in si vriskam. Ampak, bo to dobro v kombinaciji z mlekom in kruhom? Kako točno bi tole pripravil? Mleko segrejem skoraj do vretja. Potem v eni majhni skodelici segrejem še eno malenkost mleka. Rad bi preveril topnost te čokolade v prahu. Dve žlički čokolade zmešam s tisto malenkostjo mleka. Okus je zanimiv, nič kaj kakavast. Soglasno se odločim, da je premalo čokolade. Skodelico napolnim skoraj do polovice s čokolado. Mešam, skorajda gnetem, ker nastane tako gosta zmes. Probam. Okus je ok. Zmešam z večjo količino mleka ((pol litra)), probam. Pitno. Še zadnji korak. Z nožem razrežem kruh na kocke ((je bil pretrd za lomljenje z rokami… sedaj si že predstavljam Jezusa kako kolne, medtem, ko deklamira: “razlomil je kruha, ga dal svojim učencem in rekel…”)), potopim ga v čokoladno mešanico. Opazujem mehurčke, kako prijazno brbotajo medtem ko se kruh utaplja.
Mehurčki ponehajo, malo še počakam, na zadnje izdihljaje, potopim žlico, pogledam levo in desno ((preživetveni nagon, nočeš, da ti neka hijena v zadnjem momentu sune tvoj težko uplenjeni obrok)), odprem usta in ….
5 thoughts on “Bitka za cukr”
sicer ne vem, a si ljubljancan al ne 🙂 ampak obstajajo tudi trgovine, kjer ti vse pripeljejo na dom..
ali pa napises post na blogu, kaj potrebujes in potem cakas, da kak “prijazen” bloger/ka pripelje naroceno 🙂
had, v bistvu sem ljubljancan k zvi v mariboru… 😉 Ampak tle tud obstajajo take stacune. Sam s prazno denarnico in brez kartic, mi tko na lepe oci nau noben nic dal…. Mogoce ce bi mel vecje joske… ;>
“Charge it!” 😛
He, he, he… tako znan scenarij, he, he, he…
sem se pa ob tem spomnil ene hribolazniške prigode izpred mnogo let nazaj… marca ali aprila smo se trije kolegi s Triglava prebili do bivaka na Prehodavcih. Za nami je bilo že nekaj dni potepanja po v tistem času pozabljenem delu naše domovine in temu primerne so bile tudi naše zaloge. Pa smo v bivaku našli tri vrečke kamiličnega čaja ki smo jih kuhali in kuhali pa nikakor ni hotelo niti zadišat po kamilicah kaj šele da bi imelo kakšen okus… Seveda tudi sladkorja nismo imeli, sem pa v enem od žepov našel bombone 505 (menda se še vedno dobijo…), pa smo sladkali vodo 🙂 Nat smo nahrbtnike obrnili in na tla zmetali vse kar smo še imeli in iz tega skuhali enkratno enoločnico:
Tukaj je recept.
Sestavine za tri osebe:
2,5 dcl alpskega melak v pošteno premečkanem terapaku
peščica zdrobljenih kornfleksov
dve pesti snega (da razmnošiš mleko)
vrečka pudinga v prahu z okusom vanilija
trije bomboni 505
V posodo daš dve pesti snega in kuhaš, dokler sneg od veselja in vročine ne začne poskakovat po loncu in švicat. Potem mu dodaš mleko in počakaš da pričenta poskakovat v paru. Med tem zdrobiš tri 505 bombone, in jih dodaš prej omenjenemu paru. Lonec odstaviš, dodaš puding in kornflekse, dobro premešaš, malo počakaš, da se zadeva primerno zgosti in energijsko bogat obrok za tri sestradane in premražene je narejen.
Dober tek!
Da, da, 505 se še dobijo. Sam zdej so zaobljeni (ovalni), niso več oglati.
Comments are closed.