V srednji šoli je bila to pesem uporništva. Drli smo se jo kot zmešani ((jaz sicer malo manj, ker sem pač geek, a vseeno)). Prejle se mi pa ta pesem zavrti v slušalkah. Začel sem razmišljati, kako je izgubila celoten pomen, sedaj sem pač odrasla oseba in imam vso pravico, da se zabavam. Potem sem pa poslušal še kaj več kot samo refren. Kakšna zmota… 🙂

Beastie Boys so v svoji pesmi ((prav tako kot malo novejši Afroman)) želeli nekaj povedati. Žal je stvar popolnoma izgubila svoj pomen in dosegla ravno kontra učinek.

PS: Ne, nisem še umrl… 🙂