Ubrali so novo taktiko. Sedaj prideta dva možakarja, ki izgledata kot izterjevalca, te povprašata po imenu in potem pogovor poteka nekako takole:

“Ste vi ta in ta? Bi se lahko pogovorili?” (Rahlo zaskrbljeno sem študiral, če sem komu kaj dolžan, pa se nisem ničesar spomnil.)

“Ja, kdo ste pa vi? Kaj pa je?”

“Nekaj se imamo za pogovoriti, lahko stopiva naprej?” (Errr, mi je že bilo žal, da sem sploh odprl zunanja vrata.)

“O čem pa?”

“Samo par minut vašega časa potrebujeva. Vaš sin ima naročeno revijo Ciciban, pa imava ene informacije za vas.” (Aha, v tem grmu tiči, … err … akviziter?)

“Aja, kakšne pa?”

“Lahko stopiva naprej? Vam vse razloživa v parih minutah.” (Dvomim, tole ne bo šlo tako enostavno.)

“A mi ne moreta kar tle povedati za kaj gre?”

“Ne, ne moreva. Lahko stopiva naprej?” (Seriously? Pet točk za vztrajnost. Mogoče sta pa vampirja in lahko vstopita samo če ju povabim?)

“A masta knjige?”

“Ja, nekaj takšnega, ja.” (Kapitulacija, he he he.)

“Ne hvala.”

In odšla sta naprej, gnjavit naslednjo žrtev, ki se bo morda še bolj ustrašila in celo pomislila, da bosta gospoda izterjevalca odvzela avto ali pa odnesla vrtnega palčka izpred hiše …