Kako je BigWhale inštaliral Mac OS X in preživel …

Sodelavec1: “Danes sem si za 600 EUR sestavil Hackintosha!”
Sodelavec2: “Kul!”
BigWhale: “WTF? A to je dans že tko easy?”
Sodelavec1/2: “Ja, seveda, …”

Pa je stekel pogovor in nekaj besed in kmalu se je v mojem torrent direktoriju znašel iPC 10.5.6 DVD ISO. Zvečer bo pa akcija!

Vas zanima kako je bilo? Berite naprej!

DVD je bil zapečen, spraznil sem eno particijo na disku in hopla, pa pejmo! Tole je Mac OS X, inštalacija bi ziher trivialna!

Vstavim not DVD, rebootam. Nekaj se dogaja! Aha, izbira jezika, hočem klikat in ne gre. Miška mrtva, tipkovnica tudi. Baterije so ok. Najbrž kaka mala napaka, samozavestno pritisnem reset in počakam. Deluje! Doklikam se do izbire diska. Kljub prazni particiji, nikjer nobene ikone za izbiro diska, kam naj se OS X namesti. Uspem zagnati Disk Utility, pobrišem tisto prazno particijo in v nekaj klikih se priklikam do konca. Čakam na zaključek inštalacije in vrtam po nosu. Inštalacija se zaključi v dobrih dvajsetih minutah. Lepo. Restart!

Ekran utripne in začne se nalagati Vista. O ljubi jezus, lihkar si vstal, pomagaj mi! Resetiram, še enkrat inštaliram. Naumil sem, da se OS X verjetno ne zbudi iz logičnega diska in mora biti na primarni particiji. Malo sem dvomil, med prestavljanjem podatkov sem ter tja. Upravičeno. rezultat je isti. Po pričakovanjih. Gruntam, tuhtam, tapkam po telefonu ((Na telefonu sem ircal med nameščanjem)) in zgruntam, da je verjetno kaj narobe z boot loaderjem. GRUB to the rescue!

Kurac. Sedaj sem vsaj videl kako se OS X bootloader obesi. No, dajmo še enkrat inštalirat. Pri tretji inštalaciji opazim, da je License Agreement dejansko navodilo za inštalacijo. Zanimiva gesta nadobudnih hackerjev. Bravo, bravo! Preberem vse. Že vem kje sem ga usral! Spet nameščam. Od začetka, nekje je pisalo, da ni dobro nameščati na že obstoječo instalacijo. Dobro, naj jim bo.

Tokrat mi med namestitvijo uspe pritisniti tisti knof Customize. Izberem vse potrebne driverje, kernel in hkrati tapkam po telefonu in prebiram Hardware Compatibility List. Vse mam! Inštaliraj! Pa je inštaliral in se restartal. Je delovalo? Bolje kot prej, sedaj sem dejansko izbral chipset in SATA kontroler, sedaj je OS X našel moje diskovje. Bravo, bravo, že sem si aplaudiral.

Zaman! Videl sem moder zaslon, ki je tako lepo mehko, tako macovsko, se prelil v sivo barvo. In obstal. Tapkanje po telefonu, preklinjanje in vlačenje notebooka na plano. Da bom vsaj googlal lahko. Vmes mi je kar nekajkrat na misel prišla fraza: “I’m too old for this shit!” Ampak nisem. Zgooglal sem vse kar sem nucal in včerajšnji dan je že postal današnji. Napačen kernel, napačen driver za grafično kartico. Aha! Mogoče me pa grafični kartici zajebavata. Eno izpulim iz računalnika, rebootam. Isti drek, in jo že tlačim nazaj not. Imam namreč dve grafični kartici, da lahko uporabljam tri monitorje hkrati.

Torej je res kernel in nevem kateri že gonilniki. V peto gre rado! Vtaknem not DVD, rebootat, izberem vse driverje, vozi miško!

Tokrat me je res na ekranu pozdravilo obvestilo naj pomagam identificirati tipkovnico. Pa sem jo. Delovalo je, vse je delovalo. Juhuhu! Veselil sem se. Takoj sem hitel nameščati X-Chat Aqua, da se pohvalim. Žal, ga nisem uspel namestiti. Pri odpiranju .DMG datoteke se je mašina enostavno sesula. Ni rekla ne bev, ne mev in se obesla. Nagravžno grdo! Spet sem googlal! Tokrat že v Safariju! Našel rešitev, jo sprobal, ni delovala. Našel sem še tri rešitve, ki niso delovale. A tkole me pa ne boš zdaj zajebaval zverina leopardja! Pa sem ga ukrotil, navodila sem sicer upošteval a jih totalno obrnil okrog. Pomagalo je!

Inštaliral sem XChat in se hvalil na vse pretege…

V nadaljevanju pa sledijo moja psihofizična doživetja ob uporabi tega, tako superiornega in nasploh blazno dobrega operacijskega sistema. Stvar je zabavna! 😀