Mojca, potem Sabina in potem vsesplosno bunjenje nad nekim pisanjem. Ne bom ravno izpostavljal. Ampak je tole zgolj kost za Papriko, tista, ki mi jo je ona vrgla.

Bom citiral, za bolj nazoren prikaz, ker vse skupaj je smešno, čeprav bi lahko rekel, da je vzeto iz konteksta.

Sabina: “… so pa ljudje, blog odvisniki, ki cele dneve in noči preživijo tamkaj, ob znanih in neznanih substancah; vsebina je itak nevzdržna, prav takšen je tudi jezik, ko človek najpogosteje niti ne ve, da ima opravka z domicilnim jezikom.”

Nimfa: “One še nisem kupila. Verjetno je niti ne bom. Le zakaj bi ji višala prodajo?! Da si bo dotična gospodična spet lahko privoščila neutemeljeno žaljenje ljudi, katerih spoznavanju je namenila menda cela dva dneva.

Razburjala se tudi ne bom. V tistem Uvodniku ni ne mene ne večine blogerjev. Je pa notri ogromno ene Sabine. Ene bolne Sabine.”

… nekaj dni kasneje …

Nimfa: “Sem pa zato KONČNO dobila keš od Vzajemne. No, v četrtek ga bom, danes pa najprej pičim v banjo, oddremam kakšno urico, dokler se voda ne ohladi in se ga grem zvečer še napit.”

Paprika, I rest my case! 😉

Disclaimer: Nimfi, na žalost, ali pa na srečo, sem tole zapazil ravno pri tebi, predvsem zato, ker zadnje čase nisem nek zagrizen bralec blogov.:) Ne jemlji preveč osebno, ali pa tudi, kdo ve, mogoče imaš skritega oboževalca/stalkerja… 😛