Blogi na papirju
O tem, da so pri blogoroli ((Domenci)) in Večeru prišli na idejo, da izdajo tiskano verzijo blogov je bilo že mnogo napisanega. Komentiral sem že pri Robiju in Nuši, Nimfi, Hadu, pri pomaranči in oreščkih sem pa začel pisati komentar, ki sem ga potem razvil v tale post…
Vse izjave okrog denarja in ustvarjanja nekega projekta zgolj zaradi projekta samega so bolj iz trte izvite. Prepričan sem, da ne Domenca in ne Večer ne bosta naredila enega € sinkhole saj nista dobrodelni ustanovi. Izdaja časopisa nekaj stane, denar bo moral od nekje priti v hišo, da ga bodo lahko porabili. No, morda se jim bo vse skupaj splačalo že zaradi večjih stroškov in na koncu manjšega davka na dobiček, kdo ve. Saj vseeno.
Prepričan sem, da je zadaj ekonomska računica, ki predvideva povrnitev stroškov v nekem časovnem obdobju in če se stvar ne bo izšla, bo projekt crknil.
Ena izmed stvari, ki me skrbi je tudi spremljanje pokritosti, nekdo bo moral delati raziskave o tem, kdo časopis bere, kdo ga vzame samo zato, ker je zastonj, kakšni ljudje ga berejo in kdo piše o njem. O njem bodo pisali bloggerji. Nedvomno. Prvi, ki so bili objavljeni, z veseljem, drugi, ki niso bili objavljeni, pa najbrž malo malo manj z veseljem. Tudi te raziskave bo potrebno financirati, če jih nihče ne bo izvajal, potem ne bo nihče vedel ali se takle časopis v resnici splača izdajati. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da bo Blogorola on paper samo še eden izmed tistih zastonjskih častnikov, ki jih ljudje dobivajo v svoj poštni nabiralnik kot spam…
Tukaj pa pridemo do pojma državljansko novinarstvo. Vsak je novinar in vsak prispeva vsebino. Naj bi jo. Pa jo? Z blogom vsekakor. V nekem takšnem, uredniškem izboru objavljenem na tiskanem mediju, pa pač ne. Uredniki, ki vršijo izbor so bolj tako-tako. Podrejeni svojim subjektivnim pogledom na svet. Ne pravim, da je to zanič in popolnoma nesprejemljivo ampak tako je. Časopis bo nastal s pomočjo uredniškega izbora. Ker bo produkt dveh različnih strank se bo enkrat zgodilo, da bo prišlo do razhajanj v mnenjih o tem, kaj objaviti in česa ne.
Zakaj je zakšno urednikovanje bolj ponesrečena reč? Trenuten uredniški izbor postov na blogoroli ((objavljen na prvi strani)) je omejen na tri prispevke, vsi so napisani na temo noči čarovnic. Eden prispevek je od Irene Sirene, drugi od Ziggija, za oba vemo kakšna je vsebina njunih blogov. Tretjega bloga ne poznam, je pa prispevek, še eden izmed mnogih na temo ‘zakaj hudiča praznujemo vse te kapitalistično ufurane praznike, ki samo podpirajo korporacije in vzpodbujajo potrošništvo‘. No prepričan sem, da je verjetno kje kak blogger, ki je pisal kaj bolj pametnega, kot to, katera starleta se je oblekla bolj slutty za včerajšnjo noč čarovnic.
Državljanskega novinarstva v neki papirnati obliki ni. Je zgolj približek temu.
Mogoče bi bilo zanimivo videti tak časopis pod Creative Commons licenco.
16 thoughts on “Blogi na papirju”
@BigWhale: Nihče ne zanika, da je namen projekta, vsakega projekta, katerega se loti katerokoli podjetje, nekakšna korist, ki jo podjetje od tega pričakuje. Najbolj neposredna korist, najbolj na prvo žogo je seveda nek zaslužek, toda kar mi vztrajno skušamo dopovedati je, da tiskana Blogorola na kratek rok ni namenjena kovanju zaslužka.
Prvi namen je popularizacija blogov, torej dodajanje publike blogom. To bo za seboj potegnilo številne pozitivne učinke za blogosfero v Sloveniji, med drugim lahko tudi kakšen zaslužek za blogerje (predvsem če imajo oglase na svojem blogu, sicer pa tudi od honorarjev). V strategiji projekta Blogorola ni bilo nikoli (in še vedno ni) zapisano, da želi zaslužiti od tiskane izdaje. Tiskana izdaja je po našem mnenju le prispevek k temu, da bomo hitreje lahko zaslužili na webu, če že vsi hočete najti naš vir zaslužka.
Zanimivo, da nihče ni polemiziral našega “služenja dobička” na spletnem portalu, pri časopisu je pa to prvi očitek. Kot da so v časopisni branži apriori velikanski zaslužki. Če bi bilo to res bi se utapljali v poplavi časopisov oz. še bolje, v poplavi brezplačnikov, ki so po tej logiki še bolj dobičkonosni.
Torej ja, na dolgi rok želi vsako podjetje ustvariti nek presežek kapitala glede na vložena stredstva. To pa ne pomeni, da mora ta presežek izvirati iz nekega tekočega operativnega dobička. Lahko so to tudi stotine milijonov dolarjev takrat, ko bomo projekt prodali Googlu.
Upam, da je s tem pojasnjena zgodba o zaslužkih, ki se mi zdi pri vsem tem najbolj irelevantna. Veliko bolj pomembno se mi zdi vprašanje urednikovanja, ki ga izpostavljaš.
Kljub temu da je slovenska blogosfera majhna, pa proizvede preveč vsebin, da bi jih lahko stisnili na 32 strani vsak teden. Zato je urednikovanje nujno zlo, nikakor pa ne nekakšno nastavljanje agende. In ravno zato, ker ne želimo biti tarča očitkov o subjektivnosti urednikovanja, je naša želja, da boste o prispevkih, ki se pojavljajo v tiskani Blogoroli, v čimvečji meri odločali bralci blogov.
Že sedaj je namreč omogočeno glasovanje oz. ocenjevanje vsakega posta na Blogoroli s “thumbs-up” in “thumbs-down”. Celo kot WordPress plugin in JavaScript insert smo dali zadevo na voljo, da si jo namesti vsak bloger. In ravno to glasovanje bo že s prvo številko časopisa predstavljalo pomoč uredniku pri izbiranju zapisov, nič pa ne bomo imeli proti, če bo to ocenjevanje postalo tako popularno, da bomo lahko vsebino časopisa oblikovali skoraj izključno po tem kriteriju.
Ampak nekje je treba presekati začaran krog. Ker je blogosfera majhna, je malo bralcev. Ker je malo bralcev, je malo ocen in je malo tudi blogerjev, ker se jim ne ljubi blogat za majhno publiko. Zato smo za vmesni čas prevzeli odgovorno vlogo urednikovanja nase, resnično pa upamo, da bo čimprej možno v veliki meri upoštevati “glas ljudstva”, in bo Blogorola postala zares “blogerski časopis”.
Spet bom tvegala s svojim mnenjem…
You.go, glede na vse prebrano sem sklepala, da je večina tistih, ki so pisali o denarju, želela opozoriti na nekakšen altruizem, ki je bil izpostavljen v reklamnem materialu in se jim to mogoče ni zdelo povsem pravično do ciljne publike. Konec koncev je verjetno vsem jasno, da moramo vsi nekako preživeti, tako da zaslužka niso nameravali očitati, čeprav ste vi to razumeli tako. Tako sama vidim vso to kolobocijo in upam, da nisem spet koga prizadela.
Nuša, nikakršnega altruizma nismo izpostavljali. Izpostavljali smo le svoj primarni vsebinski namen. Kako pa bi izgledalo, če bi rekli “delamo projekt, ki nam bo prinesel denar, mogoče pa bo tudi pomagal blogosferi”? Ravno obratno je… delamo projekt, ki bo pomagal blogosferi, mogoče pa bo tudi dobičkonosen. Prvo je dejstvo, drugo pa naše tveganje, ki ga sprejemamo, ker verjamemo v projekt. Konec koncev smo vsi pobudniki projekta blogerji in delamo posledično tudi v svoje dobro.
Če je to kar počnemo tako očitno, zakaj tega ne stori nihče drug? Zakaj se tega ni lotil kak drug agregat?
In ne rabiš se v naprej opravičevati za svoje mnenje. Dokler koga ne žališ osebno, se nihče od nas ne bo razburjal.
Hehe, ja, tale očitek o pomanjkanju informacije, da želimo z Blogorolo ustvarjati dobiček (pravzaprav je resnica ta, da si interno neprestano ponavljamo, da bomo lahko veseli, če bomo pristali na nuli), je res zabaven.
Si predstavljate, da bi se iPhone buzz začel nekako takole: “Ker je Apple ugotovil, da je z mobilno telefonijo mogoče ustvarjati ogromne dobičke, je na trg poslal novi iPhone…”
Ali da bi se začek njihov press release takole: “Z namenom ustvarjanja dobička smo na trg lansirali iPhone…”
Resnici na ljubo se noben buzz, marketinško sporočilo ali press release ne začne tako. Pa ne zaradi tega, ker bi želel kdorkoli to dejstvo prikrivati – ustvarjanje dobička je pač ena izmed najbolj normalnih stvari na svetu, ki so pač tako imanentne podjetniškim aktivnostim, da jih ni potrebno še posebej izpostavljati.
Right, but not in this country, kjer naj sosedu crkne krava, če si ta domišlja, da jo je potrebno tudi nahraniti.
Še bolj deplasirana je tale z urednikovanjem. Dejmo še enkrat ponoviti staro resnico o medijih – mediji so bili “objektivni” samo v času samoupravnega socializma, kjer je bila resnica znana in objektivna. Potem pa nam jo je zagodel tale pluralizem mnenj in je urednikovanje nujno postalo subjektivno orodje tistih, ki urednikujejo. Alternativa subjektivnosti urednikovanju je samo neurednikovanje, torej vsesplošna razpršenost vsebin, ki naj si jih – kakopak spet subjektivno – izbira vsak sam.
Urednikovanje skratka ne more biti objektivno, lahko je le določeno s kriteriji urednikovanja (npr. inovativnost, pravopis, kritičnost ipd.), končne odločitve pri izboru vsebin pa so zmeraj subjektivne.
Res se mi ni dalo brat vsega na vseh blogih, ker sem nazadnje pristal tukaj bom pač dodal komentar tukaj 🙂
Torej, mene noben Žurnal niti dobro jutro ni prepričal da bi šel srfat za neko zadevo, pa čeprav se mi je v času branja zdelo zanimivo in sem reku to se pa splača pogledat, o tem se pa splača še kaj napisat itd itd, ampak ko sem prišel do zadnje strani sem že pozabil kaj in kako in sem mel mogoče drugo delo… Mogoče sem samo jaz tak ampak…
Stvar je v tem da iz papirnate izdaje pomoje ne bo povečal obiski blogov, ker če ga kdo ne bere direktno pred ekranom zelo redki gredo zadevo potem še online pogledat. Veliko nas bere cajtnge samo na sekretu in od tam sigurno ne bom šel letet na računalnik.
Če pa boste izdajal časopis zato ker vas veseli izdajat časopis potem pa kar 🙂
Če že hočete popularizirati bloge, potem delajte to online.
@you.go: HOT’or’NOT pomoje nebi smel bit tako izrazit kriterij, ker nekateri ocenjujejo prispevke pristransko. Recimo nekdo napiše nek kvaliteten post o nekem politiku in tisti, ki jim je ta politik všeč bodo glasovali za ta prispevek, oni drugi pač proti. Torej prispevek je teoretično lahko napisan zelo kvalitetno ampak če se bralci ne bodo strinjali z avtorjem bodo samo zato negativno glasovali.
To je le moje mnenje, sicer pa ne dvomim v vašo presojo o primernosti prispevkov. V primeru izbiranja neprimernih prispevkov vas bo tako ali tako “skurcala” celotna blogosfera 😀
No, jaz ne vem, kje so se stvari zacele in kdaj so se zacele vrteti okrog denarja. Prebral sem nekaj tistih postov, kjer je bilo zaslediti pridih ‘komunizma’. V stilu, tega naumo za dnar delal ampak zato k smo kul (or whatever). Zato sem izpostavil preprosto dejstvo, da nek d.o.o kaj takega ne bo pocel, ker je doo in ni neko dobrodelno drustvo. S tem ni nic narobe.
Fras,
> Še bolj deplasirana je tale z urednikovanjem. Dejmo še enkrat ponoviti
> staro resnico o medijih – mediji so bili “objektivni” samo v času
> samoupravnega socializma, kjer je bila resnica znana in objektivna.
Eh, nihce nikogar nima namena deplasirat ali karkoli. Nehajte se ze pocutiti tako prekleto ogrozene. 😉
Hkrati pa, nehajte ze trapati z ‘drzavljanskim novinarstvom’ in podobnimi traparijame, ker si ravnokar povedal, da je to en mit. 🙂 Seveda so vsi mediji pristranski in subjektivni v nekem pogledu. Ravno zato je taksno povdarjanje (poudarjanje?!) takorekoc utopizmov malo mimo.
Spominja na Top-Shop in na maskaro, ki razprostre pogled na 360 stopinj. 🙂
Saj se ne počutimo ogrožene, daleč od tega, ampak se povsod pojavljajo iste ali podobne izjave, ki kažejo, da nam nekaterih stvari ne uspe skomunicirati tako kot bi jih želeli. Pa se malo naveličaš na vseh koncih isto razlagat in gledati, kako ostaja sled nerazumevanja 🙂
Sverde: Pri določeni masi se tudi to uravna. Dokler ta kritična masa ne bo dosežena, Hot’or’Not ne bo glavni način izbora objav. Vedno bo pa pripomoček.
Se popolnoma strinjam s piscem tega bloga. Njegove besede so bile rdeča nit mojih komentarjev na nekem drugem blogu, pa jih you.go, gregorg, nimfa in nenazadnje tudi nuša nekako niso (želeli?) razumeli (razumeti). Vsak projekt se požene v cilju po dobičku, KAR JE NORMALNO (pa ni važno ali na kratek ali dolgi rok)! Ker ni nihče idiot, da bi delal kar tako v tri dni. Sporne pa so raznorazne floskule, ki jih projektna ekipa vztrajno ponavlja in prikazuje kot glavne razloge in bistvene cilje tega projekta… in večino katerih zagotovo ne bo dosegla na način, kot si ga je zastavila.
Šmoki: Boš pomirjen če rečemo da so te naše “floskule” takoj drugi cilj za prvim, očitnim, ki je zaslužek? Mislim c’mon… če je tako očitno, da je zaslužek na dolgi ali kratek rok itak privzeta lastnost vsakega projekta, zakaj je potem tako težko verjeti ostalim našim ciljen?
Anyway, verjetno bo čas pokazal svoje. Takšni dvomi nas itak samo še bolj spodbujajo da naredimo še boljši projekt 🙂
Ni vprašljiv cilj, pač pa pot do njega, katere ne znate definirati! Cilji so dobro zastavljeni, ampak v vašem primeru služijo kot pesek v oči “javnosti” oz. gre prodajanje megle.
Res že komaj čakam, da se odpravim na tisti zasluženi oddih na Fidži, ki sem ga rezervirala že sedaj, plačala mi ga bo pa tako ali tako celotna slovenska blogosfera.
Aja, pa še odpoved grem kar takoj zdele izročit direktorju moje siceršnje službe, kdo se bi pa pri takih dobičkih Blogorole sploh še pehal za tiste uboge fičnike, ki mi jih plačujejo tam!
Če pa se malce odmaknem od vsega skupaj in poskušam biti resna – v življenju je običajno tako, da moraš najprej nekaj dat, šele potem lahko (ni pa nujno) nekaj dobiš. Ampak kaj vse je kdo od nas dal, od denarja pa do toliko sebe, da je eden naslednji teden že naročen pri specialistu, ki mu bo po vsej verjetnosti povedal, da ga bo pokopal stres, vse to so pa povsem zanemarljive zadeve, ki se nikogar ne tičejo in nikogar ne zanimajo.
Pa naj mi še eden reče, da vso stvar jemljem čisto preveč osebno, seveda da jo, kako je le ne bi?! In zaradi mene se lahko vsi na glavo postavite s tem jebenim dobičkom. Dobiček je verjetno edina stvar pri celotni zadevi, za katero nimamo PRAV NOBENEGA ZAGOTOVILA in naj mi eden razloži, kako je lahko potem to NAJVEČJI razlog, da smo se celotne zadeve sploh lotili?!
Nas naj bo sram, ker zavajamo ljudi?! Čisto vsak izmed nas, ki se ukvarjamo z vsem skupaj ima svojo službo, svojo plačo oz. prihodke, od katerih čisto lepo živimo. Vsak od nas ima tudi precej možnosti dodatnega zaslužka pri rečeh, kjer je le-ta precej bolj REALEN kot pri tiskanem mediju. Ampak izbrali smo slednjo, iz primarnega razloga, ker se nam je s tem FAJN UKVARJAT.
Cvilite, jočite, cepetajte z nogami, dol mi visi, ne mi pa razlagat ZAKAJ kaj počnem samo zato, ker VI poznate zgolj en razlog, da premaknete svoje riti.
@nimfa – Fidži, oh yeah!!! i’ll see you there then! 😀
Uh, sem ravno napisala post o papirnati Blogoroli… Tak, pozitiven.
Se pa pridružujem mnenju o vprašljivosti uredniškega izbora… Eh, bomo videli…
mene pa najbolj pri vsem skrbi kvaliteta ‘prispevkov’. ne da se mi pisat na svojem blogu, zato bom samo tukaj pokomentiral.
ne zanima me kdo bo imel dobicek, ne urednikovanje, zanima me zgolj nekaj. bo to se ena v vrsti revij z ‘visoko’ slovenscino. ker taksnih imamo ze polno kosaro. zanima me preprosto, ali bodo vse prispevke lektorirali, popravili, slikovno gradivo odplacali oz. odkupili licence ali bo to zopet ena revija s slovenscino in prispevki ranga lady, obrazi in se kaksne? samo toliko. zaradi mene naj gredo vsi na Fidji in naj tam uzivajo in napisejo kako je tam, pa pridemo za njimi, sploh ce bo tam nimfa 😉 roko na srce, amlo je zapisov v blogoferi, ki bi bili primerni za tisk, … but still, papir prenese vse, pravijo k’nede
-sv3
Tu bi rada imela “comment” pa bi bil predolg. Sem zajebala (sem napisala v napačni rubriki) in bi rada da mi pošlješ mail če želiš da ti pošljem svoje mnjene.
LPM
Comments are closed.