Tole sem zadnjič v navalu navdušenja napisal: [c] int dumpToFile(unsigned char *bitmap, char *fname, unsigned long size) { FILE *fh; unsigned long x = 0; fh = fopen(fname, “w+”); for (x = 0; x < size; x++) fputc(bitmap[x], fh); fclose(fh); return 0; } [/c] Danes ne vem a naj se smejem ali jokam. 😉
Mojca, potem Sabina in potem vsesplosno bunjenje nad nekim pisanjem. Ne bom ravno izpostavljal. Ampak je tole zgolj kost za Papriko, tista, ki mi jo je ona vrgla. Bom citiral, za bolj nazoren prikaz, ker vse skupaj je smešno, čeprav bi lahko rekel, da je vzeto iz konteksta. Sabina: “… so pa ljudje, blog odvisniki, ki cele dneve in noči preživijo tamkaj, ob znanih in neznanih substancah; vsebina je itak nevzdržna, prav takšen je tudi jezik, ko človek najpogosteje niti…
Čustveni izbruh ob pokvarjenem pralnem in pomivalnem stroju… Original besedilo in glasba Lovro, Big Foot Mama ((Big Footov sem se lotil že tretjič, prvič tukaj in drugič tukaj.)) Delu je stroj Delu je vsak dan Delu je kr zvesto Prau mi je vsak dan Potem pa kr na enkrat Se vrat ni dal odpret Debel sem ga gledu Preklel sem ta sekret So iskre se kresale Sm ga tolku k moron In pol sem kr enkrat Zavrtu telefon. Rad bi…
Halvar kot zmešan teka od enega kupa kamenja do drugega, jezik mu visi skoraj do tal, Vike pa leži v travi in strmi v nebo. Halvar pristopi in ga povpraša zakaj nič ne dela in ne prenaša kamenja iz svojega kupa na cilj. Tekmovala sta, kdo bo prvi prenesel en kup kamenja čez neko livado. Halvar z mišicami ali Vike s pametjo. “Saj delam oče.” “Kako delaš, če samo ležiš v travi.” “Delam z glavo oče.” “Hm, z glavo pa…
Le kako bi to človek storil, da bi lahko blog brali samo določeni posebaj izbrani ljudje? Easy life, bi rekli pri createblog.com in vam ponudili tale delček kode: [js] [/js] Perfektno! Blog pri katerem sem naletel na tole naj ostane znan samo meni… Se pa najde link nanj v arhivih Prigod.