Polnočni prigrizek
Pozna večerja po domače. Takole, ‘udobno’ nameščen v lesenem kuhinjskem stolu (ja, zaradi določenih logističnih težav sem oziroma sva kar oba z Gaby izrinjena v kuhinjo) s skledo kakava (za okus normalnega človeka (Homo Sapiens Sapiens) precej presladkega) in z neznano količino kruha potopljenega v tej vroči sladko-rjavi brozgi sedim in premišljujem. Nič točno določenega, bluzim pač. Tuhtam. Precej nenavadna stvar zame. Redko kdaj tuhtam, nisem človek, ki bi tehtno premišljeval, premleval in pretehtaval svoje misli in dejanja. Zato mi…