Pa ne tisti od Kinga ampak, mi, ki smo po njivah rabutali koruzo, jo pekli nad zerjavico in neslano jedli medtem, ko je ogenj dogoreval.

Kdor gre danes po koruzo, jo bo se ujagal, tisto tazadnjo, potem rata pretrda. Ze zdaj je nekje na meji. 🙂 Vceraj, Bosko in jaz, v popolni temi na neki njivi proti Ptuju. Baseva koruzo v zepe. Ogenj, zerjavica? Ne, tega ni bilo. Clovek postane omejen, jah. Jakob je spal, na koruzo sem se pa spomnil tri ure preden sva se z Boskotom odpravila na pot. Nekdo je povedal recept. Koruzo skupaj z maslom zavijes v folijo in speces v zerjavici. Nasa zerjavica je bila pecica…

… koruza? Eh, nic posebnega… Manjkal je tisti crunchy obcutek in vonj po zazganem…