Jakob se je najedel vroce cokolade. Pravzaprav je kar histerijo zganjal, ce mu je nisem futral po zlici. Bil je vecer, tako da je bil ze rahlo zaspan in tecen. Potem se je zabaval s tem, da je ropotal s kontejnerjem umetnega sladila.

In sva se odpravila v Emporium, kjer je Gaby ogledovala pizame. Mali je nekaj casa hodil naokrog, nekaj casa se je plazil, nekaj casa sem ga pa jaz nosil in premetaval. Rezultat tega je bil, da je sredi trgovine bruhal. Niti ne bruhal ampak malo bolj mokro rignil. Na snezno belih keramicnih ploscicah je pustil dva majhna, cokoladno rjava flekca. BigWhale pa brez extra plenice, brez robca, brez brisace, brez odvecnega kosa oblacila s katerim bi lahko pobrisal malo nesreco na tleh. Eh, pa saj imajo svoj cistilni servis in sami skrbijo za te zadeve, saj ne bo nic narobe.

Stopim do blagajne, tam je delala ena deklica, s kar globokim dekoltejem (a zal premajhnimi joski oziroma premalo zategnjenim modrcem), kateri sem razlozil moj problem. Najprej me je gledala cudno, potem je trikrat na debelo pozrla slino in vprasala ce treba pobrisat. To sem ji potrdil in prisezem, da je dobila kar solzne oci! Potem je polglasno dejala sodelavcu: “Joooj, daj resi me…”, mogoce je mislila, da je ne bom slisal. Nevem. Meni je slo na smeh. Medtem, ko je cakala, da se moja kreditna kartica avtorizira je nalasc nisem gledal v obraz ampak nekaj deset centimetrov nizje.

Se zgodi…