Najprej je o energiji pisala Paprika, potem je o pomanjkanju tarnal tudi Jonas, še pred tem sem z zanimanjem opazoval kako se pri nas ukvarjajo s pridobivanjem električne energije. Na vse mogoče načine! Ampak situacijo bi radi izboljšali, v to nas sili že EU. Pravijo, da moramo uporabljati čim več obnovljivih virov energije. ((Seveda je obnovljivost le-teh precej vprašljiva…)) No, Wikipedia kar nekaj lepih stvari pove o teh obnovljivih virih energije. Pa so vsi ti viri energije sploh primerni za našo malo deželico?

Pihaj, pihaj vetrc… Lepo vas prosim, veterna energija? Dol mi visi za ptiče, ki naj se ne bi znali prilagoditi vetrnicam in bodo obglavljeni ležali pod propelerji. Izkoristek vetrne energije je en prdec.

Sijaj, sijaj sončece, ah kaj bom pa sijalo, ko si pa ti ne mores narediti dovolj solarnih panelov, da bi dobil še en malo manjši prdec energije.

Kaj mi potok žubori, … Ja, kar naj žubori in pustite ga na miru, naj vsaj ribe prebivajo v njem in še ene take konkretne doline ne bo treba poplaviti, da bi naredili dovolj veliko akumulacijsko jezero.

Biodizel? Ah, to lahko nalivamo v avtomobile in traktorje, teoretično tudi v peči, za pridobivanje elektrike bi pa bilo malo potratno.

Kaj nam potem še ostane? Ja, odgovor je na dlani. Jedrska energija. Jedrska? A se je Kitu spet zrolal? Itak stari! 😉

No, stvar je povsem resna, potrebujemo še dve nuklearki, malo manjših moči, ki bi potem predstvljali tudi določeno mero redundance. Ampak, kaj, ko se vsak najprej spomni neljubega dogodka v Ukrajini. En prdec več kot 20 let nazaj, so nesrečni ukrajinci posstavili en reaktor v eno staro tovarno, ga pokrili s polivinilom ((Malo dramatiziram ampak dosti drgače ni bilo, glej Wiki)) in ob izvajanju nekega blesavega experimenta ustvarili prav zanimivo explozijo in grafitni ogenj, ki je tisti polivinil samo prekuril in vso svinjarijo je odneslo v ozračje. Ja, nesreča pač. Takšna, ki se je v naši nuklearki ne rabimo bati, ker je drugače narejena.

Potem se še zadnji skeptik pomiri in že misliš, da si zmagal v argumentiranju, pa se oglasi neka pametna glava. Odpadki! O jebelacestainkrižanagora! Kaj bomo pa z jedrskimi odpadki, s tistimi radioaktivnimi grdimi grdimi odpadki??? Najbolje, da iz njih sezidamo hiše ((Za mlajše: pepel iz TE Šoštanj so pred kakimi 20+ leti stiskali v zidake in iz njih zidali naselja)) so , tako kot to že počnejo. 😉 No, lahko bi si omislili kak novodobni reaktor, ki gorivo precej bolje izkoristi in je odpadnega materiala manj. Še vedno ostanemo pri nekaj odpadnega radioaktivnega materiala, kaj z njim? No, v rudnik naj ga odpeljejo, v nek zapuščen rudnik naj ga pospravijo v primerno zaprte sode in pred vrata skladišča naj dajo opozorilno tablo, ključ naj dajo pa možakarju, ki bo vsakih 15 let šel pogledat tja, če so sodi še zaprti. No, zaprtih rudnikov imamo še nekaj na razpolago. Naslednji skeptik se bo oglasil in vprašal kaj pa z visoko radiokativnimi odpadki, ki ostanejo po zaprtju elektrarne? Skladišča za njih namreč nimamo! No, lahko bi preuredili še en rudnik oziroma lahko bi kar vse skupaj izvozili v eno državo kjer taka skladišča že imajo. Naše skladišče za une ne tolk hude odpadke pa lahko tudi rentamo. Še elektriko lahko rentamo, ni dvoma o tem, da se ne bi stroški lepo izšli.

Ja, jedrska energija je daleč najbolj čista kar jih je. Vesel bom, ko bodo rekli, da elektrarn na Muri ne bodo gradili ampak bodo tam postavili eno jedrsko elektrarno. Takrat bodo zeleni resnično ozeleneli in zabrsteli. Do takrat bodo pa samo navadni pozerji, ki se vozijo v službe z avtomobili namesto z zelenimi kolesi.