Tudi jaz, torej tisti, ki bi se najraje hranil intravenozno, kuham. Včasih kaj preprostega, včasih kaj malo bolj kompliciranega in ob kuhanju se v bistvu zabavam. Precej bolj, kot potem ob vnašanju pripravljenih nutrientov v telo. No, danes (pravzprav nekaj dni nazaj, ker se mi tale post ‘kuha’ že nekaj časa) sva z Gaby kuhala kar oba.

Polnjene glive, kot priloga pa riž po BWjevsko. Najprej riž. Čeprav bi priporočal pripravo obeh jedi hkrati. Tokrat sem si privoščil Uncle Ben’s parboiled v vrečkah (ja, vem, moja mama in moja tašča bi se zgražali), ena 125g vrečka je dovolj za dve osebi. Riž se je kuhal 5 minut manj kot je stric Ben priporočal. Riža med kuhanjem ne solimo, ker jaz to ponavadi pozabim. Medtem, ko se riž malo odceja in ohlaja, se pripravi še drugi del rižote (to je tisti BWjevski del, ki sem ga jaz kar sam izumil, vem verjetno bi sledila zgodba o ‘reinventing the weel’ in topli vodi ampak jaz ne berem kuharskih knjig, tako da je to zame povsem legitimen izum 😉 ). V voku se najprej pogreje nekaj olivnega olja. V to olje se vrže not en kup začimb, jaz se omejim predvsem na baziliko, origano, zrnato mleto čebulo, malenkost timijana in curry v izdatni količini. Stvar cmazimo kako minuto ali dve in potem v to brozgo vržemo en kup zelenjave. Poudarek je na grahu in koruzi, tokrat je bil zraven še mlad korenček, ker je to ponujal drugi najboljši sosed Špar v lično zmrznjeni obliki. Koliko zelenjave, ne vem, od oka še enkrat toliko kot riža. Zelenjavo predhodno odmrznemo v mikrovalovni pečici, do točke kjer je stvar odtajana, ni pa še kuhana. Začimbe + olivno olje + zelenjava naj se pražijo nekaj minut. Ne predolgo, ker drugače bo zelenjava na pol zažgana in razkuhana. Potem čez to vržemo riž in premešamo. Če riž ni lepe rumene barve, potem je v mešanici premalo curry-ja. Odstavimo in počakamo na serviranje.

Glavna stvar celotne kompozicije pa so glive in nadev. Celi šampinjoni, sveži. Gobam odstranimo bet, tako da dobimo tako priročno skodelico. Za nadev nasekljamo zmerno količino petršilja in česna. Midva z Gaby sva tokrat uporabila kar posušen česen v koščkih. Razlika je predvsem v tem, da imaš s česnom precej več dela, če je svež (na misel mi pride nek točno določen biološki tabor na Pelješču in priprava školjk ter buzare za trideset ljudi).

V primeren kontejner nalijemo nekaj olivnega olja, ga segrejemo in dodamo prej pripravljen petršilj in česen, tudi nekaj dodatnih začimb ne bo bistveno škodilo. Medtem, prav tako na olivnem olju prepražimo klobuke šampinjonov. Ko sta petršilj in česen primerno zažgana, stvar odstavimo, dodamo nekaj sladke smetane, premešamo. Dobljeni zdriz razporedimo po šampinjonih, torej v vsak klobuk gre nekaj te brozge. Odprtine na klobukih potem pokrijemo s primerno količino sira. Vse skupaj potem še nekaj časa mrcvarimo na ‘zmernem ognju’ (torej samo en ajmar kolna v peč), dokler se sir ne stopi.

Serviramo takoj, ker je stvar treba pojesti preden se otroci prvič ponoči zbudijo. 😉