Od kar imam spet internetno povezavo vredno svojega imena sem malo prebrskal bloge, pogledal kaj se dogaja ‘na sceni’. Na sceni še vedno eno in isto sranje. 😉

Večer obljublja 3,6€ za 1000 prikazov oglasov ((Ne ljubi se mi iskati linka)), Domen se je razpisal in “zadel žebljico na glavico” ((sedaj moram začeti uporabljati precej takšnih popularnih one linerjev, da bom postal bolj cool)), s svojo opičjo predstavo. Ostali bloggerji pa se sprašujejo ali je lahko blogger slaven in večina jih spet poudarja, da jim ni do nobene statistike in da blogajo zato, da lahko povedo kar jim leži na duši. Naša blog scena je polna plemenitih ljudi iz katerih naravnost veje dobrota, sočutje do bližnjega, verjetno tudi daljnega. Vsekakor pa jih je večina tistih, ki se pojavljajo ‘na sceni’ prepričanih v to, da je vsakršna statistika trapasta in da se blogov ne da ocenjevati. Kljub temu se pa marsikdo pohvali s svojo statistiko, pokaže kak ček, ki so mu ga poslali in razlaga ostalim kako služiti denar z bloganjem.

Nekateri se bolj ali manj uspešno prodajajo. V Hadovem prispevku sem naletel na anketo. O njej je pisal tudi marko in vse skupaj je kar komično. Tisti na prvih mestih se hvalijo, kako klikajo druge v anketi, ker jim take statistike nič ne pomenijo in blogajo zaradi svoje duše, oziroma zaradi kakšnega podobnega sranja. Tisti, neuvrščeni, pa se zmrdujejo nad validnostjo ankete, no, število glasov je precej hecno, saj je moja najbolj obiskana anketa imela 133 glasov. Drugi svet je pa nek spletni časopis. Slabo jim kaže. 😉 Vsaj tako se zdi.

No, pa nazaj k blogom, blogosferi, blogsceni in tako naprej. Danes sem srečen človek, moj zapis je prišel na blogorolin hot-a-lot ;).

Od danes naprej bom izvajal experiment popularnega bloggerja. Blogom bom posvetil precje časa, smetil s komentarji in se izpostavljal. Potem čez dva meseca objavim, če je bilo kaj naravnega prirastka med obiski. 🙂