Informatik ali programer?

Informatik ali programer?

Se nekateri sprašujejo. Jaz nisem ne prvo in ne drugo ampak vem, da je Informatik tisti, ki ne zna programirat. 😉 Vse ostalo okrog ‘informacijskih sistemov’ so pa sami buzzwordi, z informacijskim sistemom samim.

Wikipedia je informacijski sistem, now get a life.

EDIT: Evo, kit je spet razpizdil 3/4 ljudi okrog sebe. Ah, informatiki. 😉

PS: Tale slovenski slovar za Firefox ne ne vsebuje besede razpizdil in tudi firefox ne… ŽALOST!

8 thoughts on “Informatik ali programer?”

  2. Itak je jasno, da tisti, ki noce programirati, ne bo sprogramiral kvalitetne (=hitre/varne/berljive) kode.

    Tisti, ki pa rad programira, pa itak ne programira samo tisto, kar mu je nalozeno.

    Tisti ki pa prodaja buggy softver, bo pa stranke izgubljal.

  3. Informatiki majo social life, okol pasa nosijo tiste male torbice za mobitel za not dat, pa ne ločijo C kode od cat /dev/random.

  4. Wikipedia ni IS (pravilni, ožji pomen), npr. prilagojeni SAP pa je. IS ima nalogo podpirat (informatizirat) poslovne procese. Kolikšen del procesov mora IS podpreti, da se tako imenuje, pa ni točno določeno, zato res ni mogoče točno govoriti, kaj je in kaj ni IS. Ampak IS-ji obstajajo, samo nekateri “programi” so bolj IS kot drugi.

    V tujini izraza informatik ne poznajo, zato so ga pri našem visokošolstvu izumili. Informatiki bi naj sodelovali pri celotnem življenjskem ciklu IS, še posebej v fazah načrtovanja. Zato bi morali poznati ne samo tehnologijo, ampak tudi ekonomijo in posamezne stroke, s katerimi operirajo podjetja, ki bi tistega informatika zaposlila.

    Dejstvo je, da če dandanes želiš biti uspešen, se moraš strogo specializirati v eno smer in s študijem informatike želijo producirati ljudi, ki bi bili gonilna sila v informatizaciji poslovnih procesov v podjetjih. Tako informatik sploh ne bi imel časa, da se ukvarja s programiranjem, čeprav mora o tem meti dovolj znanja, da lahko sploh načrtuje sistem.
    No, žal za veliko naših diplomantov to ne velja. Da nekateri ne znajo programirat, se vidi že pred izbiro smeri, potem pa se ustrašijo smeri programska oprema in nekak pregurajo informatiko. Zato imamo informatiki pri nas sloves, kot ga imamo, ampak vseh ne gre metati v en koš. Še največja krivica se dela tistim, ki dejansko delajo kot pravi informatiki.

    In še enkrat, zakaj IS ni nekaj, o čemer se pogovarjajo akademiki: Če bi npr. na DURS-u delal kakšen pravi informatik s prostimi rokami, bi odločbo o odmeri dohodnine za napoved oddano elektronsko dobil še isti dan – elektronsko podpisano v svoj e-nabiralnik. Iluzija? Danes, tukaj – seveda.

  5. Aly, sleci japijsko obleko, zapri knjige, pozabi definicije, odloži marketinške buzzworde, zapri PowerPoint.
    Informatiki imate tak sloves, kot ga imate zato, ker ste pač – informatiki.
    Buzzwordi, diagrami, flash-bang prezentacije, sestankocentričnost, veliko govorjenja ter vsesplošna teorija.
    Ki se v končni fazi še najbolj približa teoriji kaosa 😉

  6. Problem ‘informacijskega sistema’ je to, da ima priblizno tako definicijo, kot jo ima ‘Web 2.0’. Torej je tocno to kar si nekdo zmisli. 🙂

  7. Prav žalostno je, kako nekateri razmišljajo. Teorija kaosa enačiti z informatiko; ma ja če o stvari nimaš pojma, ti še tako osnovna stvar predstavlja kaos. Fantje ne neki na pamet stresat, pa pametovat o stvareh o katerih nimate pojma. Zelo verjetno je, da pa ste nekje za te stvari čuli – kaj naj bi informatika predstavljala – ampak zato še niste strokovnjaki.

    Ste carji tipa “Ja jst sm programer in informatik – vsega po malem, vse obvladam” Ija obvladaš my ass. Tisto, kar obvladaš obvlada tudi code monkey – ki se s prakso priuči ne prave informatike, ampak “informatike”…

Comments are closed.

Comments are closed.