Čevapčič je pisal (ja spet se je našel nekdo, ki je šel drezat v pogorelo ognjišče in jasno našel iskrico, potem je odprl kanto bencina in počakal, da se  nekaj hlapov nabere naokrog in vse skupaj spet vžgal) o Cosmochiks.

Strah me je njegovih definicij, pa grem kar po vrsti:

• ne rečem da izgled ni pomemben – non stop se trudim, da bi bil moj izgled čim bolj drugačen od ostalih
• kompleksi in frustracije – glej zgoraj
• težave se iščejo na drugih – a ste kdaj brali moj blog? Saj samo čez druge pizdim, jaz sem pa perfect
• odvisnost od drugih – samo en stavek “Gaaaabyyy jest sem tooooolk hoooorny!”
• fake life – blog pišem, enough said

Torej, jaz sem kozmica! Če se potrudim, bom mogoče naslednji mesec že menstrualni koledarček uporabljal. Ne vem še, kje bom krvavel ampak, če ne drugeje pa iz nosu. Tudi noge si bom začel briti, pa depilirat, voskat, epilirat, silkepilat, kaj vem kaj še vse. Lakirat nohte na nogah… WooHoo! In pri frizerju bom končno začel klepetat! Ne bom več tiho sedel in mučno čakal, da me ostriže in občasno kaj zamomljal v odgovor na vprašanje, ki ga niti nisem slišal prav dobro. Nikoli več! Klepetal bom s frizerjem in prav fajn se bom imel!
Pa naj bo dovolj šale zaenkrat, stvar je presegla meje dobrega okusa. Dajte že mir s temi cosmo chicks! Resno, vse skupaj je že dolgočasno. Bilo je zabavno, ko so babe burno odreagirale, sedaj je pa to že pogrevanje ene stare župce (in o župcah nasploh nimam ravno lepih stvari za povedat, o starih pa še manj), ma kaj župce, to je hujš k 14 dni star kruh, ki je trd, pa še plesniv. Kaj ko bi si našli kako drugo ciljno skupino ljudi? Pa ne, da, bi sedaj kozmice branil, perutnina ostane perutnina, tudi če ji krila porežeš in perje oskubiš. Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha (ya, right! povejte to mojemu pokojnemu dedku, je prišel iz štale, stopil do štedilnika, vzel pisker (brez cunje ali rokavic) iz njega, ga postavil na mizo, si nalil tri šefle vroče juhe (predstavljajte si kolobarje maščobe, ki se po površini juhice pretakajo sem ter tja), vzel žlico in jo pojedel, brez da bi trznil, potem pa mene kregal, kaj tako počasi jem), ampak tale vaša/naša župa je pa že trikrat razkuhana, že goveje kosti, ki so not so mehke.

Hujš kot najhujša tržnica! Branjevke bi se na blogih lahko učile kako se čenčari in opravlja!

Jaz izjema? Itak da ne, je pa res, da sem daleč pred vsemi, moram bit, drugače ne bi moral pisati takšnih egocentričnih, samovšečnih in že skoraj narcisoidnih postov in če jih ne bi, bi bil svet resnično grši in precej bolj turoben.

Nedaj bože, da se mi uresniči želja in me uspešno klonirajo. BigWhale vs. BigWhale, hollywood material, vam rečem.