Sedenje v kiberpipi, tipkanje na eno napol razpadlo tipkovnico z eno misko, ki komaj dela…

Hecna stvar. Na moji levi se pa dve cespli pogovarjata. Glasno. Predvsem pa hecno, ima me, da bi se naglas smejal… Nevem no.

“Ja pa jaz sem bla zacopana vanga!!!”
“Ja sej vseen, ti k si z enim potem drugih ne klices.”
“Pa sej nisem klicala.”
“Ja pa vseen, nista nic mela, pa nista se zalizvala, pa nic drucga.”
“Ja ce nisem znala govorit nemsko.”
“Sam ti si tam na izobrazevanju.”
“Ja vsi so. Tud on je bil.”
“Ja sam ti si bla zarad njega tam. In ti ful pomen.”
“Pa kaj pol, pa tam so bli tud albanci.”
“Ej sploh se ne mislim kregat, k mam tuki se ful za delat”
“Ja pa pejt, nekam, spel se.”
“Dej brez veze, k lahk vseen po otrocji z njim govoris, ce ne znas jezika.”
“Jah pa ne mores to tko. K ni isto.”
“Ja tko se zacne, kaj mors”
“Ti skoz sam tezis pa kr neki najedas.”
“Ja zivjo, zdravo, pejt ce ti ni prov.”
“Sej grem. Adijo. Ne da se mi kregat.”
“Adijo, pa zdrava ostan.”

Drugace pa, hecn plac. Nevem kaj naj recem. 🙂 Mogoce bi blo dobro se enkrat slide it pregledat. Ura je ze ful. Tle se zmerej nobenga.

Bizarno. 😛