V prvi tazaresni objavi v Kitovih Deset, se nam je pridružil Boštjan Bračič, tokrat se bom še kar držal radia. Preselil pa se bom h konkurenčni postaji, postaji Center. Na moja vprašanja sta tokrat odgovarjala Sašo Papp in Polona Požgan.

Ju moram kaj posebaj predstavljati? Tistim, ki ne poslušate radia Center verjetno ja. Ostalim verjetno ne. Polona in Sašo, Sašo in Polona, sta dynamic duo radia Center. Polona se gre bizarne akcije, kot so 1000 otrok za slovenijo ali pa naj seksi slovenec, znane in manj znane slovence nagovarja, da se smejijo v mikrofon ((Op. p. v bistvu telefon ampak, tudi v telefonu je mikrofon, mar ne?)) in še kaj bi se našlo. Sašo podeljuje bajne vsote evrov zvestim poslušalcem ((Jaz na svojo kuverto še čakam ampak, kaj je rekel bog? Vsaj srečko kupi! 😉 )), poleg tega se ukvarja z on-the-air hujšanjem in razdeljevanjem vse sorte dobrot in malih razvad, tistim, ki si to seveda zaslužijo. 🙂

Vprašanja, ki sem jih postavljal so za oba enaka, tokrat izjemoma, ker sta konec koncev kot Jin in Jang, različna in neločljiva.

Le kaj sta povedala?

1. Atomske vojne je konec, ostaneš samo ti, nekaj ščurkov in samotni otok na katerem je hrane v izobilju. Kaj bosta počela, da vama ne bo dolgčas. Upoštevati morata, da gre za individualen scenarij, Polona je v svojem svetu na svojem otoku, Sašo pa na svojem otoku, v njegovem svetu. 🙂

Sašo: “Sranje. Ščurkov pa res ne maram. Hmmm… oni skoz nekaj šetajo naokoli in … mogoče pa bi jih lahko natreniral, da bi bili moji sužnji in bi mi hrano nosili pa čaj kuhali, pa šli po pir v hladilnik… glede na to, da Polone ne bi blo blizu, da bi me “pedinala” 🙂 Nisi povedal, če bi se s Polonco lahko slišala ali pa vsaj dimne signale pošiljala, to je pomembna informacija 🙂 Pa kaj si ti nor, umrl bi od dolgega časa ali od hrane, no ali pa od ščurkov.”

Polona: “Hrane v izobilju?!?! Potem bi se ščurki samo še širili! Menda se množijo, če jih pomendraš. Z njimi ne moreš živeti na samotnem otoku, rešit se jih ne moreš, ker je preveč hrane. Če zmečeš proč hrano, ne moreš preživeti, če imaš hrano in ščurke, pa si sam na otoku, tudi ne! PAAAAAANIIIIKAAAAA !!! Definitivno bi šla na Sašev otok 😉 ”

2. Vajin program poslušam že kar nekaj časa, povejta, je možno potegniti kakšne vzporednice med dvema zakoncema, ki se bližata srebrni poroki (in komaj čakata, da bo na svet prijokal kak vnuk) in pa nekemu voditeljskemu paru jutranjega programa na radiu. Povsem hipotetičen primer, recimo, takole na pamet, Sašo Papp in Polona Požgan? Torej, se kdaj skregata kot dva zakonca?

Sašo: “Pa daj no, ne pretiravaj. Tako stara pa spet nisva, da bi šla na srebrno poroko. Poleg tega morava najprej nardit svoje potomce, da bi lahko čakala na vnuke. Tu si nekje nekaj preskočil 🙂 Skregava se pa edino takrat, ko Polonca požre zadnji sendvič v bifeju. Požeruhinja. Potem pa bo spet cel teden samo jogurte jedla zjutraj.”

Polona: “Se, ja. Sašo je namreč zelo prepirljiv 😉 ”

3. Ravnokar ugotavljam, da je precej nadležno, če crkne daljinec za televizijo, še posebaj, če ne deluje izbira programov. Isto se je zgodilo vama! ((Kdo bi si mislil…)) Sedaj lahko izbirata dva programa, na prvem, trda erotika, porniči po domače, 24 ur na dan. Na drugem pa 22 ur na dan filmi Chucka Norrisa ostali dve uri pa se predvajajo reklame za ‘Super-AB-Flex-Shaper’ katerih glavna zvezda in promotor je, seveda, prav sta uganila, Chuck Norris! Televizije ne moreta ugasniti, kaj bosta gledala?

Sašo: “Kar se TV-ja tiče pa takole. Ni važno kaj je na sporedu. Če daljinec crkne maš še vedno tipko za izklop, lahko štrom kabel prerežeš ali pregrizneš z zobmi, lahko pa tudi kaj zabrišem v ekran. Če bi bla panika bi tudi sebe not vrgel samo, da bi ugasnil to pošast. Ali veš, da so možgani ob gledanju televizije manj aktivni, kot takrat, ko spimo? Prav pred kratkim sem nardil “veliki preklop”. Znebil sem se televizorja. Nimava ga več doma. Sploh. Zero. Nada. Vse kar moram vedet slišim zjutraj na radiu ali pogledam na webu. Škoda časa za TV.”

Polona: “Pa porkamadona 😉 kaka vprašanja … Po porničih mi je slabo, po Chucku Norrisu pa postanem zamorjena. Menda bi padla v depresijo, pa vmes bi bruhala.”

4. Vem, da je Sašo precejkrat omenjal Howarda Sterna. Sašota kar vidim v vlogi Howarda, kako v studio vabi vse zvezdice in zvezde iz ‘entertainment’ industrije. Se vama zdi, da bi bila Slovenija pripravljena na tak program? Bi ljudje poslušali? Bi skrivaj poslušali
   in se zgražali? Bi Sašo uspel prepričati Polono, da sodeluje v programu. 🙂

Sašo: “Glej, čisto resno. Howard je imel, preden je šel na satelitski radio, približno 12 milijonov poslušalcev. Kaj pa je to za celo Ameriko? Niti ni kaj prida veliko, ne? Howard je legenda. Od njega se da veliko naučiti, četudi ne delaš “shock-jock” programa. Je pravi fenomen. No, seveda ima tudi odlično ekipo, tega ne smemo pozabit. Seveda bi bilo nekaj podobnega zanimivo tudi za Slovenijo. Koliko poslušalcev? Tega pa res ne znam napovedat. Dvomim, da bi se Polona šla tak seksistično-šovinističen šov 🙂 ”

Polona: “Tak program bi lahko trajal teden dni, potem bi pa slovenskih zvezd zmanjkalo;) Na koncu bi vsi upali, da bo Rebeka Dremelj še dolgo gradila svojo hišo 😉 Če bi sodelovala? Ja, poročila bi brala in radarje sporočala 😉 ”

5. Podpvrašanje prejšjega vprašanja. Tak show vama uspe zagnati pri nas. Koga povabita v goste, da vzbudita dovolj pozornosti in zanimanja poslušalcev in povsem izvedljivo, kot smo videli pri Howardu, tudi gledalcev?

Sašo: “Jelinčiča in Peterleta, ki v živo testirata in komentirata vibratorje.”

Polona: “Uf! Zagotovo ne predsedniških kandidatov!”

6. Sta poleg tega, da sta sodelavca, tudi prijatelja? Kako nedeljo skupaj zakurita roštilj, na kakšnem družinskem srečanju, pri tem Sašo pripravlja provansalske klobasice medtem, ko Polona poizkuša najti vsaj en CD z glasbo, ki ni iz 80ih. Je služba tudi družba ali imata stvari strogo ločene?

Sašo: “Kdo pa si želi s takšno zagrenjeno babo pri tridesetih. Komaj čakam, da grem domov, potem pa naj jo še čez vikend gledam? Odkrito povedano… vedno več se družimo. Pred časom sem roštiljal jaz, nazadnje se je odlično odrezal Primož.”

Polona: ” 😉 Sašo res včasih vrže na roštilj, spet drugič jaz zakuham brokolijevo alfo (zaradi njegovega hujšanja po Montignacu 😉 Iz ustaljenih tem naju ob takih trenutkih vlečeta partnerja, Lenja in Primož. Skupaj preživiva najbolj aktiven del dneva, tako da ne gre drugače, kot da si tudi prijatelj. Jaz sem popoldan, ko pridem domov, včasih tako utrujena, da se mi več niti pogovarjati ne da.”

7. Vsak naj izbere eno svoje oblačilo, ki ga bo drugi nosil ves naslednji dan. Kaj bosta izbrala? Imejta v mislih, da lahko izbereta karkoli, od tangic in modrca pa do dolgih gat.

Sašo: “Nisem čist ziher ali bi Polonco raje videl v dolgih gatah ali v pajkicah. Zgoraj brez, v obeh primerih, seveda.”

Polona: “Ja, jaz bi mu potem definitivno dala moje tangice, če bi imela to na izbiro. Imam ene rdeče, z rumenim robom, pa Tom in Jerry sta narisana gor. AAAAAUUUU!! JJ Si ga predstavljam 😉 ”

8. Sta se poznala preden sta začela skupaj delati na Radiu Center ali so vaju uredniki kar tako skupaj vrgli, ‘evo tukajle imata vsak svoj mikrofon, akcija’.

Sašo: “S Polono se poznava že … uf, kar kakšno desetletje, ne? 🙂 Pravzaprav sva se med sabo že nekajkrat dogovarjala, da bi delala skupaj na radiu. No, kot kaže do lanskega leta vse skupaj še ni bilo zrelo. Zdaj pa sva vesela, da se je tako izteklo. Pomembno je, da se dobro poznaš, predvsem pa, da si popolnoma zaupaš. Glej, VSAKO JUTRO, se gledaš. Pridejo tudi slabi dnevi in kritično trenutki, ampak midva se neverjetno štekava. Razumeva, da ima vsak kdaj slab dan in takrat drugi prevzame krmilo. In ta kemija in energija med nama, to se čuti v etru. Tega ni moč igrati. Ne vsako jutro 🙂 ”

Polona: “Sva se poznala že kar nekaj let prej, včasih sva skupaj spila kavico, … Slovenija je tako majhna, da se praktično vsi, ki delamo v tej branži, bolj ali manj poznamo. ”

9. Kaj si želita za božič? Mir na svetu in hrana za vse lačne nista pravilna odgovora.

Sašo: “14 dni dopusta. Brez Polone 🙂 ”

Polona: “Jaz si želim boljšega Maca kot ga ima Sašo 😉 ”

10. Sta srečna?

Sašo: “Midva? Skupaj? Al vsak zase? Ko si kupim novo električno kitaro in ko drugo leto z ženo postaviva še hiško, potem bom najsrečnejši 🙂 Materialist, ha?”

Polona: “Generalno gledano JA. Sicer pa pogosto preveč pričakujem. Od sebe in drugih. Pa saj ni priporočljivo, da je človek cel čas histerično srečen, ne? ;)”